98 episódios

Ste nekaj slišali o temni snovi in vas zanima več? Se sprašujete, zakaj smo ljudje lahkoverni, in če je res, da so v pitni vodi ostanki citotastikov? Kako nevarni so pesticidi? Ali pa vas morda bolj zanimajo kvantni triki, teleportacija in aklimatizacija za Mars. Kje so meje zmogljivosti baterij in kakšen je življenjepis našega vesolja?

Znanost na cesti Znanost na cesti

    • Ciências naturais

Ste nekaj slišali o temni snovi in vas zanima več? Se sprašujete, zakaj smo ljudje lahkoverni, in če je res, da so v pitni vodi ostanki citotastikov? Kako nevarni so pesticidi? Ali pa vas morda bolj zanimajo kvantni triki, teleportacija in aklimatizacija za Mars. Kje so meje zmogljivosti baterij in kakšen je življenjepis našega vesolja?

    Optimizem in dobra volja v ekonomskih odločitvah

    Optimizem in dobra volja v ekonomskih odločitvah

    Posnetek predavanja si lahko ogledate na:







    prof. dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta, ULmoderatorka: Renata Dacinger



    12. november 2019, 19:00



    Atrij ZRC, Novi trg 2, LjubljanaDogodek v sodelovanju z ZRC SAZU



    Optimistični ljudje delajo več in dlje, pri delu se bolj trudijo, po ločitvah se pogosteje ponovno poročijo, več varčujejo, več investirajo in pričakujejo višje donose in nižje tveganje od pesimistov. Vprašanje optimizma oziroma nagnjenosti k pričakovanju pozitivnih prihodnjih izidov je vgrajeno v same temelje ekonomskih odločitev. Vedno, ko imamo v roki 1 Eur, se moramo odločiti, ali ga bomo porabili takoj, ali pa bomo varčevali v upanju na večjo potrošnjo pozneje. Pri tem pa optimistični pogled na prihodnost zagotovo pomaga. Na optimizem vplivajo dnevi v tednu (ob ponedeljkih smo ljudje bolj sitni kot ob petkih), vreme, letni čas, celo izidi pomembnih športnih tekem. Posledice teh dejavnikov so vidne marsikje v ekonomiji. Na primer, NLB smo po mnenju nekaterih prodali po prenizki ceni. Ali je na to vplivalo temno jesensko oblačno vreme in jesenska depresija?







    Prof. dr. Aljoša Valentinčič je profesor računovodstva in financ na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktoriral je na univerzi v Glasgowu v Veliki Britaniji. V letih 2009–2012 je bil prodekan na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, odgovoren za raziskave. Je aktiven član Evropskega računovodskega združenja. Njegove raziskave so osredotočene na procese računovodskega poročanja zasebnih podjetij, politike izplačil javnih podjetij, raziskuje povezavo računovodstva in financ z nevroznanostjo, kognitivno znanostjo in psihologijo. Je član uredniških odborov in recenzij za več računovodskih revij.

    Opazovanje črnih lukenj v vesolju

    Opazovanje črnih lukenj v vesolju

    prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL



    23. oktober 2019 ob 19h



    Mestna knjižnjica Kranj



    Možnost obstoja črnih lukenj, iz katerih zaradi velike mase, zbrane na majhnem prostoru, ne more uiti niti svetloba, se je izkazala kot logična, čeprav nepričakovana posledica Einsteinove splošne teorije relativnosti. Da res obstajajo, smo prepričani že dolgo, saj le z njihovim obstojem lahko razložimo temne objekte, v katerih je nekajkrat več snovi kot v našem Soncu. Še mnogo masivnejše črne luknje domujejo v središčih aktivnih galaksij, preko gravitacijskih valov smo zaznali celo trk črnih lukenj. Seveda pa bo prof. dr. Tomaž Zwitter v predavanju razložili tudi, kako so naredili nedavno objavljeno prvo sliko neposredne okolice črne luknje, ki je doslej najpodrobnejša slika kakšnega makroskopskega telesa.







    Prof. dr. Tomaž Zwitter uči
    astronomske predmete na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v
    Ljubljani. Raziskovalno ga zanima predvsem fizika naše Galaksije in
    njenih tudi neobičajnih zvezd. Je del mednarodnih kolaboracij Gaia,
    Galah, Gaia-ESO in RAVE. Je dobitnik Zoisovega priznanja za pomembne
    znanstvene dosežke. Pomaga tudi pri popularizaciji znanosti.

    SUPERCOOL – elastokalorično hlajenje

    SUPERCOOL – elastokalorično hlajenje

    doc. dr. Jaka Tušek, Fakulteta za strojništvo, ULmoderatorka: Anja Čuček



    15. oktober 2019 ob 19h



    Atrij ZRC, Novi trg 2, LjubljanaDogodek v sodelovanju z ZRC SAZU



    Do leta 2030 bo več kot polovica svetovnega prebivalstva živelo v vročih podnebjih s povečano izpostavljenostjo potencialno nevarnim vročinskim razmeram. Posledično se bodo globalne potrebe po hlajenju oziroma klimatizacij do leta 2050 povečale kar za trikrat, za kar bo potrebno namestiti okoli 3,3 milijarde novih klimatskih naprav. Današnje klimatske naprave temeljijo na preko 150 let stari tehnologiji (parno-kompresijska tehnologija hlajenja) in delujejo zgolj z majhnim izkoristkom (do okoli 20 %), poleg tega pa še vedno uporabljajo okolju in ljudem škodljiva hladilna sredstva. Paradoksalno je, da bolj ko se hladimo, bolj s tem vplivamo na učinek tople grede in s tem še bolj povečujemo potrebe bo hlajenju.



    Razvoj učinkovitih in okolju prijaznih tehnologij hlajenja torej postaja ena ključnih nalog moderne družbe v boju proti podnebnim spremembam. Po mnenju številnih strokovnjakov in znanstvenikov elastokalorična tehnologija hlajenja trenutno kaže največji potencial kot alternativa parno kompresijski tehnologiji hlajenja. Ta temelji na izkoriščanju latentne toplote pri trdninski fazni transformaciji materialov z oblikovnim spominom. Prvi prototipi elastokaloričnih hladilnikov že dosegajo komercialno zanimive hladilne karakteristike, pa vendar bo potrebno še precej znanstvenih prebojev in raziskav, da bo elastokalorična tehnologija lahko dejansko vstopila na trg.



    Razvoj učinkovitih in okolju prijaznih tehnologij hlajenja torej postaja ena ključnih nalog moderne družbe v boju proti podnebnim spremembam. Po mnenju številnih strokovnjakov in znanstvenikov elastokalorična tehnologija hlajenja trenutno kaže največji potencial kot alternativa parno kompresijski tehnologiji hlajenja. Ta temelji na izkoriščanju latentne toplote pri trdninski fazni transformaciji materialov z oblikovnim spominom. Prvi prototipi elastokaloričnih hladilnikov že dosegajo komercialno zanimive hladilne karakteristike, pa vendar bo potrebno še precej znanstvenih prebojev in raziskav, da bo elastokalorična tehnologija lahko dejansko vstopila na trg.







    Doc. dr. Jaka Tušek je l. 2012 doktoriral Fakulteti za strojništvo na temo magnetnega hlajenja. Med letom 2013 in 2016 je kot podoktorski raziskovalec deloval na Danski tehnični univerzi, kjer je vodil razvoj prve regenerativne elastokalorične hladilne naprave na svetu. Rezultati tega dela so bili objavljeni v reviji Nature Energy, ki ima danes faktor vpliva 54. Leta 2018 je prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant) v višini okoli 1,4 milijone evrov za projekt SUPERCOOL (Superelastic porous structures for efficient elastocaloric cooling).         

    Kako se čimbolj varno kopati?

    Kako se čimbolj varno kopati?

    prof. dr. Polonca Trebše, Zdravstvena fakulteta, ULmoderatorka: Renata Dacinger



    26. september 2019, 18:00, Knjigarna Konzorcij



    Pred kopanjem v morju ali odprtih bazenih se običajno pred sončnimi žarki zaščitimo s kremo za sončenje. Voda v bazenih mora biti za kopalce neoporečna, zakar se uporablja različna dezinfekcijska sredstva, najpogosteje klor. Ta sredstva pa so zelo reaktivna in lahko reagirajo tudi s sestavinami sončnih krem, pri čemer se tvorijo različni produkti. Kaj se torej dogaja v različnih kopalnih vodah? V odvisnosti od vode in uporabljenega dezinfekcijskega sredstva v bazenu, higiene kopalcev in uporabljenih sredstev za zaščito pred soncem se tvorijo številne spojine, med katerimi so tudi kancerogene. Te spojine lahko kot aerosoli z dihanjem pri kopanju vstopajo v naše telo. Kaj lahko povzročajo?



    Sončne kreme nas torej ščitijo pred nevarnimi UV žarki, po drugi strani pa z dezinfekcijskimi snovmi v bazenih tvorijo nevarne spojine. Kako se čimbolj varno kopati?







    Prof. dr. Polonca Trebše predava na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo sodi na področje okolja. Raziskuje pretvorbe organskih onesnažil (pesticidov, zdravil, sredstev za osebno nego) v vodnem okolju in ugotavlja učinke izhodnih onesnažil ter produktov, ki nastajajo v različnih okoljskih pogojih. Ko omenjene spojine preidejo v okolje, se lahko enostavno razgradijo, pogosteje pa se postopno pretvarjajo v druge produkte in počasi mineralizirajo. Prof. Trebše se ukvarja s fotokemičnimi pretvorbami omenjenih spojin in identifikacijo ter strupenostjo nastalih produktov, v zadnjem obdobju pa poglobljeno raziskuje pretvorbe sredstev za zaščito pred UV sevanjem pod različnimi dezinfekcijskimi pogoji, pri čemer nastajajo številni produkti, ki jih identificira z uporabo sodobnih MS tehnik.

    Nenavadna zgodba o navadni vodi

    Nenavadna zgodba o navadni vodi

    Alok Jha, The Economistmoderatorka: Renata Dacinger



    17. september 2019, 18:00, Pavčkova dvorana, Knjigarna Konzorcij









    Na Zemlji je 1,5 milijard km3 vode, pokriva 70% našega planeta in predstavlja 2/3 našega telesa. Voda je nujna za naše življenje in je obenem ena najbolj vsakdanjih stvari. Po drugi strani pa je neverjetno nenavadna. Katere so tiste njene lastnosti, ki so tako zanimive? Britanski znanstveni novinar Aloh Jha bo govoril o tem, zakaj ga voda tako fascinira in kako je napisal knjigo o vodi.



    Alok Jha je britanski znanstveni novinar, ki je študiral fiziko in komuniciranje znanosti. Kot znanstveni novinar je delal za vse najpomembnejše medije, ki resno poročajo o znanosti: The Guardian, BBC televizijo in radio, ITV News, trenutno pa piše za The Economist. To pomeni, da je doma v vseh zvrsteh znanstvenega novinarskega poročanja. Poročal je o vseh najpomembnejših znanstvenih dogodkih in dosežkih zadnji 15 let, obiskal najuglednejše znanstvene institucije po celem svetu in se udeležil celo znanstvene odprave na Antarktiko. Je tudi avtor 3 knjig: The Water Book, How to Live Forever in 50 ways the world could end.



    Z Alokom Jhajem se bo pogovarjala Renata Dacinger, Evropska znanstvena novinarka leta.Dogodek bo potekal angleščini.

    Znanstveni slam 2019 – Cutting Edge

    Znanstveni slam 2019 – Cutting Edge

    16. september 2019 ob 19hAtrij ZRC, Novi trg 2, LjubljanaDogodek v sodelovanju z ZRC SAZU



    Letošnji zmagovalci:



    Timotej Turk Dermastia, Nacionalni inštitut za biologijo Matej Huš, Kemijski inštitut Katarina Šoln, Biotehniška fakulteta, UL



    Na Znanstvenem slamu se bo tokrat predstavilo osem raziskovalcev s treh področij:– vede o življenju– materiali prihodnosti– tehnologjie za Zemljo in okoljeDogodek bosta popestrila novinarka Maja Ratej in stand-up komik Aleš Novak. Člani ocenjevalne komisije: Miha Pribošič, Staš Zgonik, Anja čuček, Sašo Dolenc in prof. Andrej Šmuc



    Program:



    Znanost proti plastiki, Uroš Novak, Kemijski inštitutZbogom demenca in hvala za vse ribe, Jakob Rupert, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL in King’s College, UKKako smo CO2 spremenili v alkohol, Matej Huš, Kemijski inštitutBitka proti superbakterijam, Martina Durcik, Fakulteta za farmacijo, ULFitoplankton, največja tovarna na svetu, Timotej Turk Dermastia, Nacionalni inštitut za biologijoSkrivno orožje rastlin, Katarina Šoln, Biotehniška fakulteta, ULVroč material za čisto energijo, Matej Kocen, Institut »Jožef Stefan«Ocena tveganja gozdnih požarov, Peter Kočman, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL







    Letošnji znanstveni slam bo potekal v sklopu konference Cutting Edge 2019, katere osrednja tema je komuniciranje znanosti. Kot je navada na slamu, bodo nastopajoči z zanimivimi pripovedmi o svojem raziskovalnem delu poskušali prepričati tudi laično publiko.



    K prijavi vabimo podiplomske študente/ke magistrskega ali doktorskega študija in podoktorske raziskovalce/ke s področij – vede o življenju,– materiali prihodnosti in– tehnologije za Zemljo in okoljeČe se najdeš med njimi in si pripravljen/a deliti svoje znanje, ideje in navdušenje nad znanostjo z drugimi, se hitro prijavi in kandidiraj za zmagovalca/ko znanstvenega slama 2019.



    PrijaveDo 15. julija 2019 na cutting-edge@fkkt.uni-lj.si  (subject: Znanstveni slam 2019) pošlji kratko pojasnilo (do 250 besed), o čem nameravaš govoriti. Naslov naj bo kar se da privlačen, vsebina povzetka pa razumljiva tudi nestrokovnjaku. Ne pozabi pripisati svoje ime in priimek ter področje, na katerem opravljaš ali si zaključil/a podiplomsko izobraževanje. Izmed prijavljenih bomo izbrali 10 kandidatov in kandidatk za znanstveni slam, ki bo potekal 16. septembra 2019 v Atriju ZRC SAZU.



    NastopImel/a boš 5 minut, da s svojo poljudnoznanstveno predstavitvijo navdušiš publiko. Tokrat prosojnice niso zaželene. Lahko pa s seboj prineseš kaj, kar je posredno ali neposredno povezano s temo tvojega nastopa (namig: oglej si prejšnje slame). Tvoj nastop bo ocenjevalo občinstvo in komisija, trije najboljši nastopi bodo nagrajeni. Znanstveni slam bo v slovenskem jeziku!Za dodatne informacije v zvezi z natečajem nam piši na info@znc.si ali cutting-edge@fkkt.uni-lj.si.



    Še nekaj…Pred slamom se bomo dvakrat dobili in se o nastopih pogovorili. Udeleženci prejšnjih slamov vam bodo dali nasvete, kako pripraviti dober nastop.



    Za obiskovalceDva do tri tedne pred slamom bodo Eventbrite.com na voljo brezplačne vstopnice. Nekaj jih bomo rezervirali za povabljence nastopajočih.

Top podcasts em Ciências naturais

Ouvintes também assinaram