Glasovi svetov RTVSLO – Ars

Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisuPravijo, da je v sodobni znanosti interdisciplinarnost lepa čednost. Povezovati ne le spoznanja in uvide, ampak nemara celo kombinirati raziskovalne pristope znanstvenih disciplin, ki jih klasična delitev dela na univerzah ter inštitutih sicer ločuje – to bi v 21. stoletju utegnilo pripeljati do neslutenih prebojev v našem razumevanju sveta. Temu seveda ni težko pritrditi, le da bi lahko dodali, da se znanstveniki tovrstnih raziskovalnih praks niso oprijeli šele v zadnjih nekaj desetletjih, ampak ima tak pristop precej daljšo brado.

Poglejmo, na primer, biogeografijo; gre za disciplino, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru in v geološkem času, njene začetke pa najbrž lahko umestimo že v sredino 19. stoletja in jih povežemo z delom britanskega naravoslovca, geografa, biologa in antropologa Alfreda Russela Wallacea. Kaj je torej storil Russel, da je položil temelje novi znanstveni disciplini? Kako se skozi prizmo njegovega dela – in dela njegovih naslednikov – kaže biogeografski zemljevid sveta? Kateri so ključni koncepti, ki so se sčasoma razvili v polju te vede? In kaj lahko nova, pametna orodja, ki jih računalničarji razvijajo prav ta čas, pridodajo k našemu razumevanju zgodovine živih bitij na našem planetu?

To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili evolucijsko biologinjo dr. Evo Turk, raziskovalko na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo.

 

Foto: zemljevid sveta, objavljen v knjigi A. R. Wallacea The Geographical Distribution of Animals (Geografska razporeditev živali) iz leta 1876 (Wikipedija, javna last)

V tokratni oddaji Glasovi svetov predstavljamo raziskovalni projekt HEI-Transform, ki je nastal v sodelovanju treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekt je namenjen trajnostnemu oživljanju opuščene nepremične kulturne dediščine in bo, tako upajo raziskovalci, pripomogel k bolj premišljeni revitalizaciji kulturne dediščine. V oddaji je sodeloval Dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pripravlil pa jo je Miha Žorž.

Trije vrhunski strokovnjaki o izzivih robotske kirurgijeNaslednja vest se je za slovenske bolnice in bolnike še pred petnajstimi leti zdela kot znanstvena fantastika: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Danes pa je tudi za slovenskimi kirurgi že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. V Sloveniji delujeta dva robotska sistema: eden je v Splošni bolnišnici Celje, drugi v Kliničnem centru v Ljubljani. Z njima opravljajo posege na področju urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije.

Pomembne prednosti in uspehe robotske kirurgije lahko zasenčijo nekatere težave in neuresničeni načrti. Tudi o njih v oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: ginekologinja dr. Mija Blaganje s KO za ginekologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, abdominalni kirurg dr. Jan Grosek s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike in urolog Jure Bizjak s KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Ko je pred časom odjeknila vest, da so ob obnovi kalov v Čadrgu odkrili 6500 let stare jelke, je marsikdo zastrigel z ušesi. Eden od njih je bil tudi mojster goslar Daniel Musek iz Škofje Loke. V "čudežu iz Čadrga" je prepoznal edinstveno priložnost, da preizkusi les in ga uporabi za izdelavo vrhunskih solističnih godal. Prva violina naj bi bila nared prihodnje leto. Z Danielom Muskom se je za Glasove svetov pogovarjal Miha Žorž

Kakšni sta bili država in družba, ki ju je Stalin ustvaril v treh desetletjih, ko je gospodaril v Kremlju?Josif Stalin je figura, ki hkrati plaši in zbuja fascinacijo. Sovjetsko zvezo je povedel do zmage v drugi svetovni vojni in iz nje napravil nesporno velesilo, obenem pa je seveda poglavitni arhitekt stalinizma, brutalnega družbeno-političnega sistema, ki je v smrt poslal na milijone ljudi. A zakaj je Stalin ravnal, kakor je? Kaj je hotel doseči z montiranimi procesi, gulagi in kolektivizacijo kmetijstva? Kaj s podpisom pakta Ribbentrop-Molotov? So njegove politike navsezadnje razkrile resnični obraz revolucionarnega marksizma ali so ga, nasprotno, izkrivile in popačile? – To so le nekatera izmed vprašanj, ki smo jih pretresali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dobrega poznavalca sovjetske zgodovine 20. stoletja in zgodovine marksizma, sociologa kulture in rusista, dr. Marka Kržana.

 

foto: Delavec in kolhoznica, kip Vere Muhine, ustvarjen za sovjetski paviljon na svetovni razstavi v Parizu l. 1937 (Willem van de Poll / Wikipedija, javna last)

Ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga govorimo o burnih 200 letih obstoja moderne Grške države, zaznamovane z idejo o lastni veličastni preteklosti in vse prevečkrat soočene s kruto realnostjo vojn, notranjih napetosti, preseljevanj, gopodarskih kriz in podrejenosti večjim geopolitičnim silamKo govorimo o grški zgodovini, se praviloma osredotočamo na velike figure grške antike, kot so Homer, Sokrat ali Aleksander Veliki, pred očmi se nam prikažejo ostanki čudovite antične arhitekture - misli nam, skratka, skorajda nezavedno uhajajo dve tisočletji v preteklost. Čeprav antična Grčija že stoletja navdihuje zahodno kulturo, pa presenetljivo malo vemo o sodobni Grčiji, ki je še največ naše pozornosti v zadnjih desetletjih dobila med finančno-gospodarsko krizo po letu 2008, v kateri so mediji Grke prikazali bodisi kot lene in skorumpirane člane Evropske unije bodisi kot nemočno žrtev nemške in francoske politike - v vsakem primeru podobi, ki sta daleč od antične veličine. In vendar je ta primerjava v marsičem povsem nesmiselna, moderna Grčija pa - čeprav je polna čudovitih antičnih ostankov - v resnici nosi svojo lastno zgodovino, ki je verjetno tesneje povezana z evropsko in svetovno zgodovino zadnjih nekaj stoletij, kot pa z dogodki, ki so se na njenem prostoru odvijali tisočletja nazaj. Kako in kdaj se je torej sploh začela oblikovati moderna nacionalna zavest Grkov, ki so vse od 15. stoletja živeli pod osmansko vladavino? Kako je na začetku 19. stoletja nastala grška država in kako se je spreminjala v naslednjih dvesto letih, ki so jih zaznamovali razpad Osmanskega imperija, dve balkanski in dve svetovni vojni, množična preseljevanja, hladnovojna trenja ter oblikovanje in širitev Evropske unije? In kako so, nenazadnje, Grki znotraj vseh teh pretresov spreminjali pogled na same sebe, tudi v odnosu do svoje antične dediščine? O tovrstnih vprašanjih se bomo ob knjigi Kratka zgodovina Grčije britanskega zgodovinarja Richarda Clogga, ki je lani izšla pri Založbi univerze v Ljubljani, pogovarjali s prevajalko dela, dr. Jernejo Kavčič z Oddelka za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravila Alja Zore.