100 episodes

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Nedeljski gost RTVSLO – Val 202

    • Society & Culture

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

    Vid Kmetič: Maribor lahko 'šimfamo' samo Mariborčani

    Vid Kmetič: Maribor lahko 'šimfamo' samo Mariborčani

    "Ko nam zmanjka humorja, je pa res konec z nami," pravi Vid Kmetič, Mariborčan z dušo in telesom. Ukvarjal se je, in se še vedno, z vsem mogočim, zadnja leta pa predvsem zelo veliko piše. Pravkar je izšla knjiga Mariborsko leto, to je izbor časopisnih člankov, zbral in izbral jih je Vid Kmetič, ki je odličen poznavalec mariborskega življenja nekoč in danes. Tik pred izidom pa sta še njegovi pesniška zbirka z naslovom "…" in knjiga Kurzschluss, dnevniški zapiski o nebulozah, ki smo jih doživeli med pandemijo covida-19.

    • 32 min
    Irena Ilešič Čujovič: Še vsaka vlada je pokleknila pred zahtevami Fidesa

    Irena Ilešič Čujovič: Še vsaka vlada je pokleknila pred zahtevami Fidesa

    "Nikoli ne pozabim, koga predstavljam," pravi predsednica najštevilčnejšega sindikata v zdravstvu, Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Irena Ilešič Čujovič.

    Že pet let je glas in obraz več kot 17 tisoč zaposlenih iz najrazličnejših poklicev, tudi zdravnikov. Kako tudi skozi njihove izkušnje doživlja aktualno stavko, kako pa stanje v zdravstvu nasploh? So pacienti res talci trenutne zdravniške stavke? Je sindikat Fides nepopustljiv predvsem zato, ker je pred njim pokleknila še vsaka vlada? Kakšna je nasploh vloga sindikatov, kakšna je njihova moč, bi bilo treba spremeniti zakonodajo o reprezentativnosti, ki sindikate močno enači, ne glede na velikost članstva in vpliv?

    Kako ji kot podpredsednici Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije v zahtevnih pogajanjih za plačno reformo pridejo prav dolgoletne izkušnje iz športnega prava, iz arbitriranja pri nogometni zvezi in dela v antidoping komisiji? Kako drugačne poglede na sistem rejništva in posvojiteljstva pri nas ji je prinesla lastna izkušnja in kje med številnimi funkcijami je našla čas za učenje kar šestih jezikov?Njen glasbeni izbor: 


    Med iskrenimi ljudmi - Majda Sepe
    Zaustavite zemlju - Prljavo Kazalište







    Don't Stop Me Now - Queen









     



















     

    • 37 min
    Andreas Hoecker: Fizika je resnično moje življenje

    Andreas Hoecker: Fizika je resnično moje življenje

    Andreas Hoecker je fizik, ki koordinira več kot 3000 znanstvenikov z vsega sveta, predvsem pa zastopa eno izmed tehnoloških čudes sodobnega sveta. Deluje v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Ženevi, ki je največji svetovni laboratorij za fiziko delcev. Tamkajšnji najbolj prepoznaven objekt je 27 kilometrov dolg veliki hadronski trkalnik, predor, ohlajen komaj kaj nad absolutno ničlo. V enem od delov trkalnika je postavljen kot katedrala velik detektor, več tisoč ton težka zver, ki ima v sebi za več Eifflovih stolpov železa, predvsem pa je to izjemno sofisticirana gigantska 3D-kamera.

    O delu na njem in fiziki, glasbi in Franciji, pa tudi o stiku med fascinacijo in frustracijo pri iskanju odgovorov na najtežja vprašanja vesolja se je Maja Ratej z Andreasom Hoeckerjem pogovarjala v nadzorni sobi detektorja Atlas v Cernu.
    Glasbeni izbor:


    Miles Davis – Ascenseur pour l'échafaud 
    Pixies – Where Is My Mind
    Sufjan Stevens – Concerning the UFO sighting near Highland, Illinois 

    Zapiski:


    Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti! 

    Strokovni pregled dr. Andrej Gorišek.

    Bral je Igor Velše. 

    • 40 min
    Miha Lampreht: Časi so težki, razmišljati moramo, kaj puščamo otrokom naših otrok

    Miha Lampreht: Časi so težki, razmišljati moramo, kaj puščamo otrokom naših otrok

    “Ljudje, ki jim je mar za mir, po koncu hladne vojne ne spimo dobro,” je pred dvema letoma na dan, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, dejal novinar Miha Lampreht.

    Velja za enega naših največjih strokovnjakov zapletenih odnosov Vzhodne Evrope. Leta 1989 se je kot skupni dopisnik RTV Slovenija in Dela iz Jugoslavije napotil v Sovjetsko zvezo. Leta 1996 se je vrnil iz Ruske federacije v Slovenijo. Od začetka njegove dolgoletne novinarske kariere se je spremenilo vse. Novinarstvo, tehnologija in svet. Ves čas je ostal zvest Radiu Slovenija − kot novinar, komentator, urednik ali kot direktor.

    Kljub radijski upokojitvi še vedno ostaja v miselnem ciklu analiziranja sveta okoli sebe, še bolj pa v telesnem gibanju. V tem se v resnici nikoli ni ustavil, saj je želja po odkrivanju drobnih stvari, ki jih ne moreš kupiti, preprosto prevelika. Od plezanja in alpinizma do kolesarjenja.

    V pogovoru tudi o tem, zakaj se vse bolj kaže, da je mir samo odsotnost vojne, česa se je naučil od Ane Politkovske, zakaj so ruske kriminalke drugačne in kako poteka učenje kitare.

    Z Miho Lamprehtom se pogovarja Gašper Andrinek.

    • 39 min
    Krzysztof Wielicki in Leszek Cichy: Če ne bi bil Everest, ne bi vztrajala

    Krzysztof Wielicki in Leszek Cichy: Če ne bi bil Everest, ne bi vztrajala

    Tako kot se je za Slovence, ozirom takrat za vso Jugoslavijo, v zgodovino zapisal 13. maj 1979, se je v zgodovino poljskega alpinizma zapisal 17. februar 1980. Poljska alpinista Krzysztof Wielicki in Leszek Cichy nista postala le prva Poljaka, ki sta osvojila Everest, ampak tudi prva človeka, ki sta bila na njem pozimi, kar je bil tudi prvi zimski vzpon na kateri koli osem tisočak sploh. Wielicki je pozneje kot peti človek na svetu osvojil Krono Himalaje, vseh 14 osemtisočakov, Cichy pa je prvi Poljak, z osvojenimi najvišjimi vrhovi vseh sedmih celin. Sta pripadnika generacije Ledenih bojevnikov, kot je National Geographic poimenoval generacijo poljskih alpinistov, ki so opravili kar 10 od 14 prvih zimskih vzponov na osemtisočake.

    • 30 min
    Jure Zadnikar: Slovensko nebo je bolj modro kot grško

    Jure Zadnikar: Slovensko nebo je bolj modro kot grško

    Slovenski slikar Jure Zadnikar že skoraj 30 let živi na grškem polotoku Halkidika. Končal je študij na Akademiji za likovno umetnost, sodeloval pri zasedbi Metelkove in umetniško opremil del Hostla Celica. Na študijski izmenjavi v Solunu je spoznal slikarko Fotini. Življenje sta si ustvarila v mestecu Kassandreia, kjer živita od leta 1997. Pravi, da svetloba v Grčiji drugače slika krajino kot v Sloveniji. Trava ima drugačne odtenke. Slovensko nebo je bolj modro kot grško. Kakšno je življenje ob morju, kje črpa navdih, kako z distance vidi Slovenijo, kakšna je Grčija 15 let po veliki krizi. Tudi o solunskih časih s košarkarjem Juretom Zdovcem in spominih na sorodnika Edvarda Kocbeka.

    • 35 min

Top Podcasts In Society & Culture

Third Ear
Third Ear
Faldet - mysteriet om de rystede hjerner
DR
Tyran
DR
112 For Knuste Hjerter
24syv
DET SIDSTE MÅLTID
Radio4
Afhørt
Ekstra Bladet

You Might Also Like

Mihilizem
RTVSLO – Val 202
Globalna vas
RTVSLO – Val 202
Radio GA - GA
RTVSLO – Prvi
Fejmiči
Bergant in Papič
Umetnost Lenarjenja
David Zupančič
Atmosferci
Saša Kapetanovič, Ciril Komotar, Jure Gregorčič

More by RTV Slovenija

Kje pa vas čevelj žuli
RTVSLO – Val 202
Radio GA - GA
RTVSLO – Prvi
Toplovod
RTVSLO – Val 202
Vroči mikrofon
RTVSLO – Val 202
Kulturnice
RTVSLO – Val 202
Svetovalni servis
RTVSLO – Prvi