Radijska učilnica RTVSLO – Prvi

Pogledali bomo v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.Koliko planetov ima osončje, kako si sledijo in katere so njihove značilnosti

V zadnji rubriki Radijska učilnica bomo pogledali v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.

 

Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole. Kako se najlažje naučiti angleške glagole, ki imajo v različnih časih različne oblike?

Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole. Za odgovor pa smo prosili Liso Mislej, profesorico angleščine s spletne platforme razturinamaturi.si:


“Najbolje je, da si vsak učenec sam razvrsti nepravilne angleške glagole v skupine na tak način, ki mu najbolje ustreza. Bolj vizualni tipi učencev si lahko skupine glagolov označijo z različnimi barvami in si jih na tak način bolje zapomnijo. Če so učenci bolj slušni tipi, je priporočljivo, da naglas berejo glagole in jih ponavljajo ali pa se celo posnamejo na telefon ali računalnik in se potem poslušajo ter učijo s posnetka. Potem je tu še gibalni oz. kinestetični tip učencev, ki si velikokrat prek gibov zapomnijo različne skupine glagolov. Iz teh glagolov lahko naredimo tudi različne igre: izdelamo na primer spomin in iščemo, kateri glagoli gredo skupaj.” 


Klasična delitev nepravilnih angleških glagolov, ki jih najdemo v učbenikih, na primer vključuje skupino glagolov, ki imajo enako obliko v vseh časih (put, set), pa skupino z glagoli, kot je speak (spoke, spoken) …

V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.Kako nastajajo, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo?
V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.
»Prejšnji teden smo že govorili o glukozi, najznačilnejšem monosaharidu iz skupine spojin ogljikovih hidratov. Danes pa se bomo dotaknili, kako se monosaharidi vežejo v disaharide in polisaharide. Ogljikove hidrate najprej delimo na monosaharide. Oni predstavljajo osnovne enote kot gradnike vsem ostalim ogljikovim hidratom. Disaharidi so sestavljeni iz dveh osnovnih monosaharidnih enot. Na tem mestu lahko dodamo še eno poimenovanje, ki ga lahko uporabljamo namesto disaharidov, in sicer so to oligosaharidi. Ti zajemajo vse tiste ogljikove hidrate, ki so zgrajeni iz dveh pa vse tja do desetih osnovnih monosaharidnih enot. Zadnja skupina ogljikovih hidratov so polisaharidi. Ti so sestavljeni iz velikega števila osnovnih monosaharidnih enot, ki jih je lahko skupaj tudi več tisoč.
Predstavljajmo si osnovne monosaharidne enote, na primer glukozo, kot eno legokocko. Če dve legokocki združimo, dobimo disaharid. Princip nastanka disaharida v naravi je enak, vendar se pri tvorbi disaharidov odcepi molekula vode. Zagotovo ste že slišali za izraz kondenz. Ta se naredi pri čezmerni vlagi, torej vsi vemo, da kondenz predstavlja izločeno vodo. Tako si lažje zapomnimo, da se kemijska reakcija, pri kateri se odcepi voda, imenuje kondenzacija. Vez, ki drži skupaj osnovne monosaharidne enote, je etrska. To pomeni, da je med njima le atom kisika. Ta etrska vez ima pri ogljikovih hidratih svoje posebno ime. Nemesto etrska jo imenujemo glikozidna vez.
Poglejmo še nastanek polisaharidov. Njihov nastanek v naravi omogočajo določeni encimi. Pri škrobu sodeluje več tisoč osnovnih monosaharidnih enot, v tem primeru molekul glukoze. Če vklopimo domišljijo, si predstavljajmo, kako se združi več tisoč legokock. V resnici se pri tem združevanju podobno kot prej odcepi molekula vode in nastane etrska oziroma glikozidna vez, kot smo jo poimenovali že prej . To je še vedno reakcija kondenzacije, a ker imamo tako veliko število osnovnih enot, ki se združujejo druga poleg druge, lahko to reakcijo poimenujemo tudi polimerizacija. Ker glukoza deluje kot osnovni gradnik, ki mu rečemo monomer, združevanje monomerov prinese polimer. V našem primeru je ta polimer škrob. Najpravilnejše poimenovanje te reakcije je kondenzacijska polimerizacija, saj na ta način povemo, da gre za združevanje res velikega števila osnovnih enot, pri čemer se ob vsaki vezavi odcepi molekula vode.« – mag. Nina Ličen Goričan
Do oddaje Radijska učilnica, v kateri smo govorili o glukozi, lahko dostopate s klikom na spodnjo povezavo.
Kakšen je pomen glukoze?

Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Oddajo sta pripravila Špela Šebenik in Aleš Ogrin, odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, pa je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.Toplota je notranja energija, ki vedno prehaja od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo temperaturo

Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.


Pri fiziki se učenci v devetem razredu pri poglavju o notranji energiji in toploti proti koncu tega poglavja učijo tudi o toplotnem toku, ki ga v fiziki izračunamo ob pomoči enačbe P = Q / t. Črka P predstavlja toplotni tok, Q je toplota, ki jo računajo že malo prej v tem poglavju, in t je čas. Pri toplotnem toku gre za neko spremembo toplote v določenem času. Zelo pomembna je tudi enota, in sicer je ta džul na sekundo (J/s), oziroma kot rečemo fiziki vat. Če malo bolje pojasnim, kaj je učenec želel vprašati, toplotni tok nam v bistvu pove, koliko toplote telo prejme ali odda v časovni enoti. Če bi rad ta tok povečal, ima dve možnosti. Lahko poveča toploto, se pravi zgornji del enačbe, ali pa spremeni spodnji del, pod ulomkom, torej zmanjša čas.

Potujemo v svet kemije 9. razreda osnovne šole in se sprašujemo, kaj je glukoza.

Potujemo v svet kemije 9. razreda

Na Prvem v času šolanja na daljavo vsak četrtek in petek ob 12.20 v rubriki Radijska učilnica rešujemo dileme, pomisleke in zagate šolarjev. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemajo z novo učno snovjo. Tokrat smo se spomnili snovi pri kemiji v 9. razredu osnovne šole. Z nami je bila Zala iz Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka, ki jo je zanimalo, kakšen je pomen glukoze za telo.

Za odgovor smo povprašali učiteljico Nino Ličen Goričan iz Osnovne šole in vrtca Sveta Trojica.


Glukoza je najverjetneje najbolj pomembna organska spojina v naravi. Nastaja v procesu fotosinteze v  zelenih rastlinah iz vode in ogljikovega dioksida s pomočjo sončne svetlobe. Zraven nje pa nastaja tudi življenjsko pomemben kisik.

Če pogledamo živila so ogljikovi hidrati, ki vsebujejo prej omenjene vrste mono, di in polisaharidov v  žitnih izdelkih, sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih. Za naše življenje in preživetje pa je nujno potrebna energija, ki jo dobimo tudi iz prej omenjene hrane.

Glukoza v našem telesu pa  predstavlja vir energije, celice jo v procesu celičnega dihanja s pomočjo kisika spremenijo v čisto energijo, nastajata pa še voda in ogljikov dioksid. Naše telo lahko kot vir energije uporabi različno vrsto hrane, zraven ogljikovih hidratov, še maščobe in beljakovine, vendar možgani pa so tisti, ki morajo za vir energijo uporabiti izključno glukozo.

 


 

 

Sile so v 8. razredu najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko, za razlago smo prosili učitelja fizike Jako Liparja z OŠ Vižmarje - Brod."Sile so v 8. razredu najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko"

Lucija iz Škofje Loke hodi v 8. razred:


“Delo na daljavo mi gre zelo dobro. Mogoče imam malo težav edino pri fiziki, kjer res potrebuješ razlago – sploh v 8. razredu, ko jo imaš prvo leto. Nekaj težav mi delajo sile in to, kako prepoznati, ali je telo prožno ali ne.”


Za razlago smo prosili Jako Liparja, učitelja fzike na OŠ Vižmarje – Brod, ki nam je razložil, da so sile “najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko v 8. razredu.”

Sile so fizikalna količina z oznako F in mersko enoto newton (N), mladi pa spoznajo tudi to, kako delujejo iz telesa na telo oziroma med seboj, prvi in tretji Newtonow zakon, Hookov zakon, ki sile povezuje z raztezkom, lotijo se sile trenja in upora, ki obe zavirata gibanje, nato pa sile tudi rišejo kot vektorje. Vse zakonitosti in formule se je lažje naučiti, če jih razložimo s primeri iz vsakdanjega življenja, pove učitelj fizike.


“Tretji Newtonov zakon je, če povem na kratko, akcija – reakcija. Če neko telo deluje na drugo telo z neko silo, prav tako tudi drugo telo na prvo deluje z enako silo. Sam predstavim to tako, da pokličem učenca pred tablo in si dava petko. Oziroma narediva tako: moja roka je iztegnjena, učenec pa s svojo roko povzroči silo, ko udari mojo. Roka pa peče oba.”


Več pa v oddaji!