Proti etru RTVSLO – Val 202

O tem nas nagovarja razstava Istanbul: obrazi svobode, slovenske fotografinje Mance Juvan, ki je na ogled te dni v Moderni galeriji. Fotografska razstava skupaj z istoimensko knjigo je nastala kot sestavni del evropskega projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja.

S tem se veliko ukvarja oblikovalski biro Sara&Sara, ki sta ga ustanovili arhitektki Sara Badovinac in Sara Škarica, avtorici postavitve obeh razstav slovenskih ilustratorjev, ko je bila Slovenija častna gostja na Frankfurtskem in na Bolognskem knjižnem sejmu.

Biro Sara&Sara je specializiran za oblikovanje izdelkov ter prostorskih instalacij, ki so bolj povezane z umetnostjo.

Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je ilustratorka Ana Maraž, ki je svoje ilustracije iz knjige Protideževna juha Majde Koren, razstavljala kar na dveh prizoriščih 61. Bolognskega knjižnega sejma otroške in mladinske literature: na skupinski razstavi slovenskih ilustratorjev, ki je bila v sklopu letošnje predstavitve Slovenije kot častne gostje, mednarodna žirija pa je njeno delo izbrala med 3520 ilustratorji iz 81. držav ter Ano uvrstila skupaj z 79 ilustratorji iz vsega sveta na letošnjo 58. ilustratorsko razstavo.

Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma.

Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.

Vladimir Vidmar je kurator slovenske predstavitve na 60. Beneškem bienalu umetnosti v mesecu aprilu, kjer nas bo letos zastopala slikarka in kiparka Nika Špan, konceptualna umetnica, ki živi in ustvarja v Duesseldorfu in v Ljubljani. Letošnjo temo bienala "Tujci povsod" je izbral brazilski kurator Adriano Pedrosa, sicer umetniški direktor Muzeja sodobne umetnosti v Sao Paulu in se osredotoča na umetnike, ki so sami tujci, priseljenci, izseljenci, diaspora, emigranti, izgnanci in begunci."Umetnica stavi na gledalčevo izkušnjo in pogosto je prav gledalec odgovoren za svojevrstno dovršitev njenih projektov", pravi kustos Vladimir Vidmar, ki je projekt Nike Špan postavil v neposredno bližino Beneških vrtov, v vrtni predprostor popularnega rastlinjaka z gostiščem, dovolj blizu očem vseh, ki bodo tod hodili mimo po že ustaljeni poti med Arzenalom in Beneškimi vrtovi.

Vladimir Vidmar je svobodni kustos in umetniški vodja Male galerije Banke Slovenije, nekaj časa je deloval tudi kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani. Diplomiral je iz filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti ter iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njegovi kuratorski projekti vključujejo številne samostojne razstave ter mednarodne skupinske projekte.

Tjaša Črnigoj, gledališka režiserka in dramatičarka je avtorica dokumentarne predstave Punce, ki temelji na pričevanjih oziroma zgodbah žensk treh različnih generacij. Gre za Tjašino drugo sodelovanje z reškim Kolektivom Igralke, prvo, igra Babice je bilo leta 2020. Skupaj se lotevajo tem odraščanja, prvih seksualnih izkušenj in spolne vzgoje, ki so jo bile deležne različne generacije žensk. Predstavlja pa tudi družbeni izrez od leta 1957 pa vse do časa nekdanje Jugoslavije. Predstavo Punce je navdihnil članek gimnazijke Vite Tilan, ki ga je naslovila: "Moje telo je moja last" in je izšel v časopisu Kult Prve reške gimnazije.

"V projektu Borba, ustvarjalke rekonstruirajo prizadevanja za reproduktivne pravice v Jugoslaviji, ki so se spolnih pravic dotikala zgolj implicitno, a so utrla pot za to, da danes lahko sploh govorimo o pravici do seksualnega užitka," pravi režiserka Tjaša Črnigoj, ki deluje tako na neodvisni kot tudi na institucionalni gledališki sceni. Režirala je Gilgalovanje v Gledališču Glej, Hamletovanje v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Smrčuljčico v produkciji SNG Nova Gorica in druge.

Tjaša Črnigoj je dobitnica nagrade "Ženske ženskam 2024", ki jih je že peto leto podeluje festival Mesto žensk za trajen prispevek k ozaveščanju o ženskih vprašanjih. Ob podelitvi nagrade je komisija zapisala:Tjaša Črnigoj je neprecenljiv glas v sodobnem gledališču, ki ne le ustvarja umetnost, temveč s svojim delom osvetljuje pomembna vprašanja, ki so pogosto družbeno in umetniško prezrta.