Klicna koda RTVSLO – Prvi

Pred nogometno tekmo Slovenije in Srbije so se v Beogradu temperature dvignile do 38 stopinj celzija, v regiji je za nekaj časa prišlo do izpada elektrike, sledila so silovita neurja s točo. Seveda pa ni samo vremensko burno dogajanje poskrbelo za pester junij. Veliko se govori o tem, da Srbija prek drugih držav oborožuje Ukrajino. Tudi o tem več Boštjan Anžin, ki pravi, da so sicer srbski politiki ob protestih obljubili piko "Projektu Jadar", izkopavanju litija s podjetjem Rio Tinto, a kot kaže, so te ideje znova obudili. Junija so potiho izpeljali tudi volitve v srbskem glavnem mestu, volitve pa so se zaključile tudi v Severni Makedoniji. Novi predsednik vlade je Hristjan Mickoski. Seveda pa, čeprav na kratko, ni šlo mimo športa. Vabljeni k poslušanju!

V tokratni Klicni kodi z zagrebško dopisnico o dveh fenomenih, ki so jih prinesle evropske volitve pri naših južnih sosedih, o napovedih za poletno turistično sezono in seveda o prvem razočaranju hrvaških ljubiteljev nogometa.

Ali so bile to res prelomne volitve v Evropski parlament? Kdo so največji zmagovalci in poraženci znotraj 27-terice, je bil zeleni prehod kaznovan, kdo ima po izidih volitev največ možnosti za oblikovanje večine v EP? Bo Ursula von der Leyen ostala na čelu Evropske komisije?

V Indiji so se končale parlamentarne volitve, ki so bile največje in najdražje v zgodovini, volivcem je bilo na voljo kar milijon volišč. Kakšna po Indija poslej? Veliko kritik je slišati na račun dozdajšnjega predsednika Modija, a mu očitno Indijci še vedno zaupajo, kako to?
V Švici naj bi sredi meseca potekala pogajanja za mir v Ukrajini, ključno vlogo pri tem naj bi imela Kitajska, ki pa je udeležbo odpovedala. Zakaj?

Če stroka ceni Pogačarjev kolesarski profil - čedalje bolj popoln, kot so nam zadnje tri tedne razlagali kolegi iz športnega uredništva - pa Italijani zelo spoštujejo njegovo osebnost: pomoč sočloveku, ljubeznivost, kolegialnost - vse to so značilnosti, ki so tukajšnjemu značaju ljube.
Italijanske stranke pred evropskimi volitvami ciljajo na karizmo svojih voditeljev, ki so jih uvrstili na prva mesta kandidatnih list, čeprav je jasno, da v naslednjih petih letih ne bodo odšli v evropski parlament, ampak bodo svoja mestu prepustili nižje uvrščenim kandidatom. To velja za Antonia Tajanija v stranki Naprej, Italija, Giorgio Meloni v Bratih Italije in tudi Elly Schlein v Demokratični stranki.

Avstrijci bodo v Evropski parlament volili 9. junija, v jeseni pa bodo zvezne parlamentarne volitve. Kako poteka predvolilni boj, kaj kažejo javnomnenjske raziskave?
S svojo kandidaturo na zvezni parlamentarnih volitvah pa je presenetila Stranka piva. Za zdaj kaže, da ji bo uspel vstop v parlament, za kakšno stranko gre?