Ultrazvok RTVSLO – Prvi
-
- Health & Fitness
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
-
Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem24. aprila letos je v Mehiki umrl 59-letni moški, pri katerem so dokazali okužbo z virusom ptičje gripe H5N2. Svetovna zdravstvena organizacija je prejšnji teden potrdila, da gre za prvi tovrstni smrtni primer; ta podtip ptičje gripe namreč še nikoli prej ni bil ugotovljen pri človeku. Kako in kje se je moški okužil, še ni znano. Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Univerzitetni bolnišnici v Brisbane-u v Avstraliji, pomirja in zagotavlja, da nismo na pragu nove pandemije. Podrobneje v Ultrazvoku. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji na osnovi podatkov in poročil iz Mehike pravijo, da večjega tveganja in nevarnosti za splošno populacijo ni. Odzvale so se tudi mehiške oblasti, ki pa smrt moškega pripisujejo boleznim, za katerimi je umrli bolehal. Foto: Andrej Trampuž
Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije TUKAJ -
Strah pred ponovitvijo bolezni
Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel Strah pred ponovitvijo bolezni je pogost in lahko spremlja bolnike ter bolnice z različnimi kroničnimi in rakavimi obolenji. Klinična psihologinja mag. Andreja Škufca Smrdel z Oddelka za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da je njihove paciente pogosto strah, da se bo bolezen vrnila in da naslednje zdravljenje ne bi bilo več uspešno. Strah jih je, kaj bo, ko bodo najučinkovitejše terapije izčrpane. Prav tako jih skrbi, kako bo bolezen vplivala na njihove družinske člane in bližnje; še posebej, kadar so otroci še nepreskrbljeni in kadar so v družini ranljivi starejši člani.
»Strahovi so različni in med sabo se lahko prepletejo.« Več o strahu pred ponovitvijo bolezni je Andreja Škufca Smrdel povedala v oddaji Ultrazvok. Med drugim je pojasnila tudi, kako nevaren je lahko že sam strah pred strahom. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona -
Vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem Vedno več je znanega tudi o tem, kako vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja. Kaj o tem pravi stroka, bo v oddaji Ultrazvok razložila biologinja prof. dr. Daša Zupančič, ki uči in raziskuje na Inštitutu za biologijo celice Medicinske fakultete v Ljubljani. Sogovornica je urotelijske celice sluznice sečnega mehurja preučevala za svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo. S sodelavko, prav tako biologinjo, dr. Lariso Tratnjek je napisala članek za Zdravniški vestnik z naslovom Terapevtski potencial vitamina A, retinoidov in karotenoidov za preprečevanje in zdravljenje raka sečnega mehurja. O njunih ugotovitvah v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, WikipediaCommons, cc
Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ
Inštitut za biologijo celice MF Ljubljana: FB, Linkedin, Insta
-
Slovenija: Med 10. in 20. majem kar 123 novih primerov oslovskega kašlja
Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc.
Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ
Stanje v Sloveniji TUKAJ
-
Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne Bili smo veseli kljukic, ki smo jih v zadnjih letih že naredili pri obravnavi bolnic in bolnikov z rakom dojk, pravi gostja tokratnega Ultrazvoka Tanja Španić. Doktorica znanosti in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je sodelovala pri nastanku dokumenta, s katerim je mednarodna skupina strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni medicinski reviji Lancet orisala trenutno stanje na področju obravnave bolnic in bolnikov z rakom dojk ter predlagala nekaj usmeritev za naprej. Ključne poudarke in izzive tega poročila dr. Španić predstavlja v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay
Europa Donna Slovenija TUKAJ
Pregledni članek v reviji Lancet (izšel je 15.4.2024) TUKAJ
Program DORA je brezplačni preventivni program zgodnjega odkrivanja raka dojk z mamografijo. Deluje že petnajst let – v tem času so opravili že 950.000 pregledov; samo lani 114.000. Ženske lahko mamografijo opravijo v enem od devetnajstih centrov, razpršenih po celi Sloveniji. TUKAJ -
Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...Človek od štiridesetega leta dalje pospešeno izgublja svojo mišično maso. Še več: upada tudi moč mišic, vedno bolj omejena je njihova funkcija. Staranje mišic preučuje gost tokratnega Ultrazvoka patofiziolog prof. dr. Sergej Pirkmajer. Kako na staranje mišic vplivajo hormoni? Ali in kako je sarkopenija povezana s sladkorno boleznijo? Z debelostjo in vnetjem? Kaj se s staranjem zgodi z matičnimi celicami v mišičnih vlaknih?
Nadaljujemo temo o starostni sarkopeniji – to je izguba mišične mase, moči in funkcije zaradi staranja. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: skeletno mišična vlakna/ Rollroboter/ WikiMedia, cc
Prvi del: Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu TUKAJ