100 afleveringen

V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

Likovni odmevi RTVSLO – Ars

    • Kunst

V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

    Razstava Zajčja luknja - fotografija, magija in resničnost

    Razstava Zajčja luknja - fotografija, magija in resničnost

    Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik - nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je del festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek.


    Fotografija: Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone (izrez), 2012–, vir: Cankarjev dom.

    • 28 min.
    »Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo«

    »Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo«

    »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden od odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I will not make anymore boring art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. A prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in galerije P74.


    Foto: John Baldessari: What is Painting (1966-68), vir: Wikimedia, Maurizio Pesce

    • 27 min.
    Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

    Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

    »V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.«
    Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič.


    FOTO: vir Obrat d.o.o.

    • 26 min.
    Nace Bizilj - fotoreporter

    Nace Bizilj - fotoreporter

    V Muzeju novejše zgodovine je do 16. februarja na ogled pregledna razstava Nace Bizilj – fotoreporter. Razstavo o enem izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev 20. stoletja je pospremil zgleden katalog z naslovom Pomladni sij, ki ga je uredila Irena Uršič. Več o razstavi in še čem bosta povedala fotoreporter Nace Bizilj in kustosinja Irena Uršič. Pogovor z njima je v petek, 20. decembra v Muzeju novejše zgodovine posnel Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

    • 24 min.
    Sledi v kamnu

    Sledi v kamnu

    Jiři Bezlaj se tematsko in formalno navezuje na kulture starih civilizacij, mitologijo, naravo ter življenje kot tako. Te teme spremljajo večino njegovega opusa, ki je na razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana predstavljen pretežno kronološko, vsaka izmed sob predstavlja en cikel. Gre za do sedaj najbolj obsežno predstavitev več kot petih desetletij ustvarjanja tega umetnika, ki abstraktne oblike pogosto združuje s figuraliko, povezano s človekom ali izbranimi živalmi ter rastlinami. Kustos razstave je Sarival Sosič, v oddaji pa o svojem delu pripoveduje Jiři Bezlaj.





    FOTO: Iz cikla Favnovo popoldne, 1994, španski marmor, avtor fotografije: Boris Gaberščik, vir: MGML

    • 21 min.
    Nemogoči mehanizmi

    Nemogoči mehanizmi

    V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše srednje generacije. Razstavo so pripravili v sodelovanju z galerijo Kunstlerhaus iz Gradca in nosi naslov Nemogoči mehanizmi, ki nakazuje umetničino zanimanje za kinetične sisteme. Meto Grgurevič namreč fascinirajo mehanski sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo; mehanske objekte pa avtorica z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Preplet tehnologije, poetičnosti in utopičnih motivov lahko razumemo tudi kot subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja domišljijo. Razstavo sta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili umetnica Meta Grgurevič in kustosinja Simona Vidmar.


    Fotografija: Meta Grgurevič, Galanterie Mécanique, Svetlobna Gverila, 2014, foto: DK, vir: UGM

    • 24 min.

Top-podcasts in Kunst

Luisteraars hebben zich ook geabonneerd op