115 episodes

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Ana Slavec, Zarja Muršič in Mišel Cevzar, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

Meta PHoDcast Metina lista

    • Science

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Ana Slavec, Zarja Muršič in Mišel Cevzar, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

    Meta PHoDcast 116: Nina Pejič, raziskovalka na področju mednarodnih odnosov

    Meta PHoDcast 116: Nina Pejič, raziskovalka na področju mednarodnih odnosov

    Z Nino Pejič o tem, kako znanstvena skupnost razume vzpon velike sile, Kitajske.
    #MetaPHoDcast
    Nina Pejič je mlada raziskovalka na Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nina je svoja študijska leta preživela na študiju mednarodnih odnosov. V začetku se je osredotočila na področja miru in varnosti ter človekovih pravic. Kasneje jo je območje vzhodne Azije tako pritegnilo, da se je odločila v svoji doktorski disertaciji preučevati vzpon Kitajske. Pri raziskovanju vzpona velike sile pa se ni posvetila zgolj opisovanju Kitajske in njenega uspeha, ampak se je vprašala, kako različni raziskovalci in raziskovalke ta vzpon preučujejo in kako ga razumejo. 
    Nina se sprašuje, zakaj različni raziskovalci na različne načine razumejo ta vzpon ter na kakšen način izbirajo svoje metode in na čem osnujejo svoje teorije. Skozi čas se je razumevanje vzpona Kitajske spremenilo.
    Znanstvena skupnost se pri razlagi vzpona Kitajske osredotoča predvsem na vojaško-varnostne argumente.  
    Znanstveno skupnost, ki se ukvarja z vzponom Kitajske, preučuje tako, da veliko bere. Pri raziskovanju uporablja tudi kvantitativne metode, s katerimi bo poskusila modelirati socialna omrežja in povezave med najbolj citiranimi in zato pomembnimi znanstvenimi deli znotraj preučevanja vzpona Kitajske. 
    V zadnjem delu pogovora razloži tudi, kaj so glavni razlogi za vzpon Kitajske. Več o digitalizaciji Kitajske pa je povedala tudi v podkastu Državljan D.
    Nina bi predsedniku vlade predlagala, naj izboljša pogoje dela mladih raziskovalk in raziskovalcev. Opozori tudi, da njihovo plačilo ni stimulativno, zaradi česar morda izgubljamo najboljše kadre. Vseeno se strinja s tem, da naj država pošilja mlade raziskovalke in raziskovalce na izobraževanje v tujino. Želi si čim več možnosti za tovrstno izpopolnjevanje. Pri tem je potrebno zagotoviti prilagoditev štipendij za študij v tujini pogojem, ki jih zahtevajo tuje univerze.
    V branje priporoča knjigi AI Superpowers: China, Sillicon Valley and the New World Order avtorja Kai-Fu Leeja in Educated, avtorice Tare Westover. Prva govori o razkoraku med umetno inteligenco ZDA in Kitajske ter opisuje, kako delujejo Kitajska podjetja, ob tem pa razloži tudi osnove umetne inteligence. Druga pa je zgodba raziskovalke, ki je odraščala v mormonski družini in se kot otrok ni šolala, vseeno pa je na koncu prišla do doktorata na Univerzi v Cambridgeu.
    Na večerjo bi šla s profesorjem Scottom Gallowayem, profesorjem marketinga na newyorški univerzi. Nina je navdušena nad njegovim načinom predavanja in si želi, da bi nekoč tudi ona predavala na tak način.
    ___
    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 29 min
    Meta PHoDcast 115: Maja Lukanc, zgodovinarka

    Meta PHoDcast 115: Maja Lukanc, zgodovinarka

    Z Majo Lukanc o diplomatskih odnosih med Jugoslavijo in Poljsko v prvem desetletju po drugi svetovni vojni.
    #MetaPHoDcast
     
    Maja Lukanc je mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino, doktorat pripravlja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji je preučevala odnose med Poljsko in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni z raziskovanjem arhivov in prebiranjem ter analizo najrazličnejših zgodovinskih virov.
    V nalogi se je osredotočila na obdobje med letoma 1945 in 1956. Obe državi sta se po drugi svetovni vojni znašli v sovjetski interesni sferi in na svoj način doživeli prehod v socialistični režim.
    Odnosi med Jugoslavijo in Poljsko so v tem časovnem obdobju prešli tri faze in sicer prijateljstva, sovražnosti in normalizacije odnosov oziroma do ponovnega stkanja prijateljskih vezi. V podkastu Maja razloži, kako poteka raziskovanje v zgodovinopisju. Spomni nas na dogodke med drugo svetovno vojno in podrobno opiše jugoslovansko-poljske odnose. Pri tem uporablja koncept prijateljstva v mednarodnih odnosih.
    Maja bi odločevalcem in odločevalkam v Sloveniji predlagala, da naj spodbujajo interdisciplinarne projekte in sodelovanje med disciplinami, saj se tako lahko veliko naučimo eden od drugega. Poleg tega opozori na probleme pri vrednotenju in točkovanju znanstvenih objav, pri katerih v ospredje pogosto stopa kvantiteta namesto kvalitete.
    Maja predlaga drugim raziskovalcem in raziskovalkam uporabo programa Citavi za citiranje in tudi branje ter označevanje virov. V branje predlaga knjigo Curtains of Lies, avtorice Melisse Feinberg, in roman Laurus, avtorja Evgenija Germanoviča Vodolazkina. V času epidemije novega koronavirusa si je ogledala nanizanko The Plot against America, ki temelji na istoimenskem romanu Philipa Rotha. Vsem, ki jih zanima slovenska zgodovina, priporoča ogled spletne strani SIstory.si.
    ___
    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 43 min
    Meta PHoDcast 114: Nace Mikuš, matematik in nevroznanstvenik

    Meta PHoDcast 114: Nace Mikuš, matematik in nevroznanstvenik

    Z Nacetom Mikušem o računski psihiatriji.
    #MetaPHoDcast
    Nace Mikuš opravlja doktorat na Univerzi na Dunaju, na Oddelku za psihologijo, kjer raziskuje v skupini za nevro-psihofarmakologijo in biopsihologijo. V skupini uporabljajo psihofarmakološke eksperimente in kompleksne matematične modele, da bi bolje razumeli, kakšno vlogo imajo osnovni nevrotransmiterski sistemi v možganih pri vedenju ljudi.
    Nace je začel svojo akademsko pot s študijem matematike, kasneje je nadaljeval s kognitivno znanostjo. V njegovem doktorskem študiju se ti dve področji prepletata. 
    V raziskovalni skupini zasnujejo psihološke eksperimente, s katerimi lahko s pomočjo naprednih računskih modelov opišejo kompleksna vedenja udeležencev in udeleženk. S pomočjo farmakoloških sredstev in magnetno resonančnega slikanja lahko preverjajo hipoteze o tem, kakšno vlogo igrajo živčni prenašalci, kot sta dopamin ali noradrenalin, pri tem, kako se ljudje prilagajamo na okolje in na druge ljudi v njem. Na tem temelji tudi naše učenje o približevanju stvarem v okolju, ki so za nas lahko pozitivne oziroma izogibanju negativnim.  
    V zadnjem delu pogovora Nace razloži, kaj so bayesovski možgani in kakšni so najnovejši modeli razlage delovanja možganov.
    Ti se zanašajo na to, da je glavna naloga naših možganov, da predvidevajo, kaj se bo zgodilo, ter svoja predvidevanja projicirajo na svet. Po tej teoriji je to, kar vidimo, le najboljša hipoteza naših možganov. Šele ko pride do nečesa, kar dovolj odstopa od te hipoteze, se naša prepričanja o svetu posodobijo.
    Nace prihrani čas tako, da pri svojem raziskovalnem delu uporablja aplikacijo Work Flowy. V poslušanje priporoča podkast 80000 hours with Rob Wiblin, rad pa prisluhne tudi podkastom Vala 202.

    • 32 min
    Meta PHoDcast 113: Ana Svetel, antropologinja in etnologinja

    Meta PHoDcast 113: Ana Svetel, antropologinja in etnologinja

    Z Ano Svetel o svetlobi, temi, času in vremenu na Islandiji. 
    #MetaPHoDcast

     
    Ana Svetel je mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z okoljsko antropologijo in antropologijo krajine, v svojem delu pa se je usmerila predvsem v raziskovanje severnoevropskih držav.
    V podkastu tako govoriva o izbiri imen pri mešanih družinah na Islandiji. Bolj podrobno pa se posvetiva njenemu raziskovanju v sklopu doktorata. V tem času je Ana kar šest mesecev preživela v vasi Þórshöfn na skrajnem severovzhodu Islandije. Tam se je vključila v številne lokalne dejavnosti, saj je s tem želela pridobiti čim širši vpogled v vsakdanje prakse te vasi in okolice.
    Vstop v družabno življenje prebivalk in prebivalcev je dobila tudi skozi prostovoljno delo v lokalni osnovni šoli. Zanimalo jo je, kako se svetloba, tema, letni cikel in vreme vpisujejo v doživljanje, zaznavanje in rabo krajine na Islandiji. Spoznala pa je, da v družbeno-kulturnem smislu ločnice med svetlobo in temo ter različnimi deli leta niso tako jasne in nedvoumne in da pravzaprav ne gre za dve skrajnosti, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Na primer, pričakovanje, da naj bi bili zimski temni dnevi težki, se ni povsem uresničilo. V resnici se je izkazalo, da je tudi ta del leta lahko prijeten in poln aktivnosti.
    Nekajkrat v tej sezoni Meta PHoDcasta smo že slišali, da je bilo delo v okviru doktorata dokaj samotno in osamljeno – podobno je občutila tudi Ana. Na doktorski študij bi se še enkrat vpisala. Tudi v prihodnosti se vidi, tako kot sedaj, tako v antropologiji kot v pisanju leposlovja.
    V branje priporoča A Women in the Polar Night Cristiane Ritter, avstrijske pisateljice in slikarke, ki je leta 1934 skupaj z možem odšla na Svalbard in tam v odročni kolibi preživela skoraj leto dni. Knjiga je opremljena tudi z avtoričinimi akvareli narave, krajine in njenega vsakdanjika. Ana pravi: “Zelo posebna knjiga zelo pogumne ženske”. V branje pa predlaga tudi esejistično knjigo Jureta Jakoba, Hiša in drugi prosti spisi, ki prav tako preizprašuje mesto človeka v (naravnem) okolju. Predlaga ogled spletnih strani Society of Cultural Anthropology, predvsem Field Sights in Allegra Laboratory: na obeh straneh lahko najdete vsebine, ki antropologijo približajo širši javnosti.
    Na večerjo bi povabila prababico Drino, ker je bila po pričevanjih drugih zanimiva, svojstvena, delovna in intelektualno prodorna ženska. Bila je zdravnica in začetnica transfuzijske medicine na Štajerskem.
    ___
    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 41 min
    Meta PHoDcast 112: Katarina Bačnik, mikrobiologinja

    Meta PHoDcast 112: Katarina Bačnik, mikrobiologinja

    S Katarino Bačnik o virusih v različnih vodnih vzorcih. 
    #MetaPHoDcast
     
    Katarina Bačnik je mlada raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer opravlja raziskovalno delo na Oddelku za sistemsko biologijo in biotehnologijo. Na doktorski študij je vpisana na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan, na programu Senzorska tehnologija.
    Sledenje virusom v odpadnih vodah omogoča edinstven vpogled v prisotnost virusov v različnih okoljih. Katarina sodeluje v raziskovalnih skupinah, ki preučujejo viruse v odpadnih vodah, ledenikih, rekah in jamskih vodah.
    Katarina je v prvem delu raziskovanja preučevala rastlinske viruse v odpadnih vodah. Ti lahko s širjenjem močno vplivajo tako na ekosisteme same kot tudi na proizvodnjo prehrane in lahko povzročijo večjo gospodarsko škodo. Nedavno je raziskovalna skupina, katere članica je, začela s projektom, v katerem bodo spremljali prisotnost novega koronavirusa v odpadnih vodah. To bi jim lahko omogočilo lažje spoznati oziroma potrditi, da se na določenem območju širi novi koronavirus.
    Katarina pridobiva viruse iz različnih vzorcev voda. Te vzorce potem obdela, tako da pridobi višje koncentracije virusov. V primeru, ko jo zanima virom, torej raznolikost prisotnih virusov v nekem vzorcu, pridobi zaporedja nukleinskih kislin v tem vzorcu in jih z bioinformatskimi orodji primerja z že znanimi zaporedji. Ko jo zanima, ali so v vzorcih še infektivni virusi, torej taki, ki lahko povzročijo bolezen, umetno okuži rastline, ki naj bi bile dovzetne za okužbe z določenimi virusi, in spremlja, kaj se zgodi. V določenih primerih viruse tudi pogleda pod elektronskim mikroskopom.
    Katarina predlaga drugim doktorskim študentom in študentkam, da se ob raziskovalnem delu pridružijo tudi projektom, ki morda niso neposredno povezani z njihovim doktoratom, in skupinam, ki prijavljajo projekte ter organizirajo konference. Predvsem naj čas namenijo tudi aktivnostim, ki morda na prvi pogled niso nujno povezane samo z raziskovalnim vprašanjem, ki ga raziskujejo. Pri tem naj se ne obremenjujejo s tem, da se jim zdi, da izgubljajo čas, saj bodo z vsemi omenjenimi aktivnostmi pridobili neprecenljive izkušnje.
    V branje priporoča poljudno znanstveno knjigo o virusih A planet of Viruses, avtorja Carla Zimmerja. Predlaga tudi spremljanje spletne strani in podkasta This Week in Microbiology in prispevke Znanstvene redakcija Radia Študent, katere članica je.
     
    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 24 min
    Meta PHoDcast 111: Rok Šturm, biolog

    Meta PHoDcast 111: Rok Šturm, biolog

    Z Rokom Šturmom o vibracijski komunikaciji pri škržatkih.
    #MetaPHoDcast
     
    Rok Šturm je mladi raziskovalec na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, doktorski študij pa opravlja na Biotehniški fakulteti, na smeri Bioznanosti: biologija.
    Raziskuje komunikacijo škržatkov. Žuželke lahko komunicirajo z zvočnimi ter s kemičnimi in taktilnimi signali, poslužujejo pa se tudi vibracijske komunikacije. Ta poteka z valovanjem neke trde podlage, največkrat je to rastlina, na kateri te žuželke živijo.
    Rok je v svojem raziskovalnem delu spremljal in opisal vibracijsko krajino škržatov v naravi, prisluhnil pa jim je tudi v laboratoriju. Pri svojem delu uporablja laserske vibrometre, ki zaznavajo minimalna valovanja na površinah rastlin. Te valove naprave prevedejo v digitalni signal, ki ga mi lahko analiziramo, če želimo pa tudi slišimo. Zanima ga predvsem, kako se škržati sporazumevajo v šumu, ko se hkrati sporazumeva več osebkov, lahko tudi različnih vrst. Ugotovili so, da škržati neradi trošijo energijo in se ne pogovarjajo, ko je veliko šuma. Tako raje počakajo na obdobje, ko je šuma manj.
    Rok v branje priporoča karkoli od Kurta Vonneguta in knjigo The Song of The Dodo avtorja Davida Quammena. Nekaj časa pa lahko zapravite tudi na spletni strani Guess the Correlation.
    Na večerjo bi šel s kakšnim znanim biologom ali biologinjo. Morda s Charlesom Darwinom ali s primatologinjo Jane Goodall.


    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 18 min

Top Podcasts In Science

Listeners Also Subscribed To