Sotočja RTVSLO – Prvi

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rezultate najnovejše raziskave so predstavili ob začetku praznovanja 50-letnice SLORI-ja - Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta. Pod naslovom Opus 50 – solo Podjuna so s slavnostnim koncertom praznovali 50-letnico mešanega pevskega Podjuna iz Pliberka. Tako kot SLORI je tudi zbor Podjuna nastal kot odziv na težke čase, ki jih je preživljala slovenska narodna skupnost. Glasbenik in pedagog Miha Vavti spregovori o uspehih Slovenske glasbene šole dežele Koroške in post pandemskim spremembah, ki jih opaža pri učencih. V Monoštru pa se pridružimo raziskovalcem ZRC SAZU, ki so z monografijo Zemljepisna imena slovenskega Porabja poskrbeli, da ledinska imena tega območja ne bodo pozabljena.

 

Foto (Mateja Železnikar): koncert ob 50 letnici MePZ Podjuna v Kulturnem domu v Pliberku

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne šole v Števanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa še ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga še govori?

 

Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Urše Volovšek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju? Ustavimo se na Trgu Evrope, ki so ga odprli tik ob carinarnici v avstrijski Radgoni in bo, tako kot Most prijateljstva, še bolj povezal obe Radgoni. Gorica in Nova Gorica, povezani mesti, pa je naslov novega vodnika po obeh Goricah. Avtor Andrea Bellavite je prepričan, da mora biti evropska prestolnica kulture tudi prestolnica sprejemanja in sobivanja. V Dolini pri Trstu preverjamo, kakšno je vzdušje na tokratni Majenci. Kaj pa so Okamenki? Tako je svojo razstavo likovnih del v Slovenskem domu Lipa v Monoštru naslovila Tatjana Mijatović. In kaj razstavlja? Prisluhnite!

Foto(Silva Eöry): Tatjana Mijatović in njeni Okamenki v Slovenskem domu v Monoštru

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Se na avstrijskem Koroškem pri dvojezični vzgoji in izobraževanju obetajo pozitivne spremembe? Kaj se dogaja po zadnji seji Foruma za dialog, pojasnjuje Nanti Olip, vodja sosveta slovenske narodne skupnosti, ki deluje pod okriljem urada zveznega kanclerja. Z doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se pogovarjamo o pouku slovenščine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter možnostih za širitev. Pri najdejavnejšem porabskem slovenskem društvu - društvu upokojencev - pa preverjamo, ali so se vrnili v ustaljene tirnice. Kaj se dogaja z mlajšimi člani? Delajo, pravi predsednica Marijana Fodor. 

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kako pa je z uresničevanjem zahtev koroških Slovencev? Kaj si lahko obetajo na področju dvojezičnega šolstva?

Biti manjšina na Hrvaškem ni enostavno, pravi dr. Barbara Riman, predsednica tamkajšnje Zveze slovenskih društev. Kako pa komentira nedavne parlamentarne volitve in vlogo izvoljenih predstavnikov narodnih skupnosti?

V Monoštru se pridružimo gimnazijcem na slovenskem dnevu in se s posodobljenim vodnikom odpravimo na raziskovanje Trsta in okolice. Vinko Wieser, predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vasi, pa pove več tudi o zemljevidih slovenskih ledinskih in hišnih imenih na avstrijskem Koroškem in portalu Flu Led.

Foto (Silva Eöry): pozdrav dijakom monoštrske gimnazija na slovenskem dnevu 

 

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli. Tržaški Slovenci že vrsto let opozarjajo, da je v slovenskih jaslih premalo prostih mest. Napovedi, da bodo dobili svoj oddelek v novem vrtcu, pa se, kot kaže zdaj, ne bodo uresničile. Pristojni namreč trdijo, da zanimanja ni dovolj. To ne drži, odgovarjajo rojaki, ki skušajo s peticijo prepričati občinske oblasti.

Spomnimo se Mitje Volčiča, legendarnega dopisnika RAI-a in politika, senatorja in evropskega poslanca, ki se je med drugim trudil za približevanje Slovenije evropski uniji. Iz ozadja je naslov njegove zadnje knjige, ki so jo prevedli v italijanščino, in se z njo poklonili avtorju tudi v rimskem senatu.

Koroški slovenski režiser Marjan Štikar pa je pred 30 leti ustanovil Teater Trotamora, da bi z gledališčem preganjal more koroških Slovencev. Kako mu uspeva? Prisluhnite!

 

Foto (Silva Eöry): Člani mreže Maj pred slovensko vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku v Porabju