Botrstvo RTVSLO – Val 202

Prva adventna nedelja je bila včeraj, z njo se simbolično začenja predpraznični čas in tudi čas, ko številne humanitarne organizacije pripravljajo še dodatne akcije, ki bi olajšal stiske in polepšal te, za marsikoga morda najtežje dni v letu. Akcij je veliko, poiščete jih lahko na spletu ali v vaši okolici, mi opozarjamo na tiste, ki so lahko v pomoč družinam in otrokom iz programa Botrstvo.





Če morda kateremu izmed otrok iz programa Botrstvo že botrujete in bi želeli izdatneje pomagati prav pred prazniki, seveda lahko to storite tudi s povišanim nakazilom. Vedno je aktualna tudi pomoč prek poslanih SMS sporočil z gesloma BOTER 5 ali BOTER 10 na številko 1919, v predprazničnem času pa lahko Dijaškemu skladu programa Botrstvo pomagate tudi z nakupom piškotkov Nasmeškotkov v poslovalnicah dolgoletnega podpornika Botrstva, podjetja Hofer Slovenija.

Informacije o tem, kako lahko pomagate otrokom iz programa Botrstvo v (pred)prazničnem času, so objavljene tudi na spletni strani programa. 

V prihajajočih tednih se bodo zvrstile številne dobrodelne prireditve in akcije in med tistimi, ki so že vrsto let povezane z našo RTV hišo je tudi 32. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE. To sredo ga skupaj s Slovensko karitas in Radiem Ognjišče pripravlja nacionalna televizija, prenos pa bo tudi na Prvem programu našega radia. Koncert, ki je del tedna dobrodelnosti, je le eden v nizu dogodkov in oddaj, ki na RTV Slovenija že desetletja pripomorejo k razumevanju raznolikih stisk tistih, ki potrebujejo pomoč. Na nekatere prireditve in oddaje, ki so pomagale zbirati pomoč in širiti duh medsebojne pomoč in solidarnosti, vas v naslednjih minutah spomnimo v oddaji, ki jo že več kot 10 let pripravljamo v podporo programu Botrstvo. In ki je pripomogla, da je bilo za pomoč otrokom v stiski doslej zbranih že skoraj 28. milijonov evrov. Tudi to je poslanstvo RTV.

Bremena šolanja na daljavo učenci nosijo še danes, toliko bolj otroci priseljenci. Nekateri so se v šole vključevali ravno v obdobju zaprtja, ostali so brez socialne mreže, s tem pa tudi možnosti, da bi ob pouku bogatili besedišče še z vrstniki, tako med odmori kot dejavnostmi. Zato je za te otroke, pa tudi njihove starše še kako pomembna širša socialna vključenost, meni svetovalna delavka Nika Rudež, ki na Osnovni šoli Koper izvaja dodatne ure slovenskega jezika. Na šoli so minuli konec tedna organizirali tudi prvi tabor za otroke priseljence.

Po raziskavi merjenja indeksa enakosti spolov se Slovenija uvršča na 12. mesto med članicami EU, na vrhu lestvice pa so spet nordijske države.






Pred kratkim je izšlo letošnje poročilo Evropskega inštituta za enakost spolov, ki na različnih vsebinskih področjih meri indeks enakosti spolov.  

Že pred pandemijo so pri Svetovnem gospodarskem forumu izračunali, da bi v trenutnem tempu izenačevanje položaja spolov trajalo 99 let. Po epidemiji je ta čas na globalni ravni podaljšan na 136 let, pri tem pa pričakovanih učinkov prihajajoče krize in recesije, ki praviloma bolj prizadene ženske, sploh še ne poznamo. Tudi zato je pomembno, da se je Evropski inštitut za enakost spolov v letošnjem  merjenju indeksa enakosti spolov v državah evropske unije osredotočil prav na omenjene posledice, meni Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov. 

Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe?




Prejšnji konec tedna je v soorganizaciji Inštituta 8. marec na Vodnikovi domačiji potekal Festival angažiranega pisanja. Predstavili so prvo delo, v katerem so zbrana pričevanja mladih o karanteni po karanteni in jo po zamisli Ele Potočnik poimenovali Moja soba. Kako zelo odprte rane karantena še vedno pušča in kako jih lahko zašijemo?

 

19 slovenskih nevladnih organizacij, ki delujejo za osebe in z osebami z izkušnjo revščine in izključenosti, je tudi letos pripravilo poročilo o revščini v Sloveniji. To poročilo je sestavni del letnega poročila, ki ga 31 nacionalnih mrež in 13 evropskih organizacij pripravi v okviru Evropske mrežo za boj proti revščini (EAPN). Tudi letošnje poročilo je pokazalo številne sistemske pomanjkljivosti na katere nevladniki opozarjajo že vsaj desetletje. Tem se zdaj pridružuje vse večji problem revnih zaposlenih in pa skokovito naraščanje težav z nasiljem in z duševnim zdravjem.

Podrobneje s predstavnikom slovenske EAPN, Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice