Diskretni šarm drznosti

Andreja Pšeničny, Iztok Prosen
  • 5.0 (21)
  • RELATIONSHIPS

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

  1. 6 DAYS AGO

    Seksualnost - Afrodiziak Inteligence - Mind Games

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny, psihologinja, psihoterapevtka in razvojna analitičarka, skupaj z Iztokom Prosenom, psihoterapevtom in strokovnjakom za partnerske dinamike, v epizodi raziskujeta erotične psihološke igre – mind games – kot subtilno prepletanje moči, želje in zaupanja. Oba sogovornika razkrivata, zakaj so te igre lahko hkrati afrodiziak inteligence in najtanjša meja med bližino in manipulacijo.  2. O epizodi Epizoda razstavi pojmovanje spolnosti onkraj telesa – kot prostor psihološke napetosti, kjer se užitek ne rodi iz dotika, ampak iz miselne destabilizacije. Pojasnjena je razlika med igrivo destabilizacijo, ki ustvarja erotično napetost in povečuje bližino, ter manipulativno destabilizacijo, ki izhaja iz potrebe po nadzoru in potrjevanju moči. Skozi razvojno in psihoanalitično razlago dr. Pšeničny pokaže, kako se te igre navezujejo na zgodnje izkušnje negotovosti in zakaj pri dobro strukturiranih posameznikih delujejo kot ustvarjalna razširitev erotičnega spektra, pri ranljivejših pa kot ponovitev travme. 3. Ključne točke 1.    Erotične psihološke igre niso tehnika, ampak dinamika med dvema – užitek nastaja iz napetosti, ne iz dejanja.  (05:00–10:00) 2.    Destabilizacija kot osrednji mehanizem užitka – negotovost ustvarja vznemirjenje, a samo, če je dogovorjena in reverzibilna. (10:00–18:00) 3.    Razlika med igro in manipulacijo – igra povezuje, manipulacija razkraja; razlika je v konsenzu in varnosti. (18:00–26:00) 4.    Zdrava igra preizkuša meje; patološka jih briše. Pri varnih posameznikih deluje kot igra moči z reparacijo, pri ranljivih kot ponovitev izgube zaupanja. (26:00–32:00) 5.    Afrodiziak inteligence: erotične igre niso o telesu, ampak o umu, ki preizkuša, koliko negotovosti lahko prenese ljubezen. (32:00–38:00) 4. Najboljši citati 1.    »Misel lahko zadrži telo; pogled lahko sproži več kot dotik.« — dr. Andreja Pšeničny [00:45] 2.    »Destabilizacija je privlačna samo, dokler ostane igra – ko izgubi okvir, postane mučenje.« — dr. Andreja Pšeničny [18:22] 3.    »Preveč varen odnos ni več erotičen, preveč nevaren pa postane neznosen.« — Iztok Prosen [27:10] 4.    »Mind games so afrodiziak inteligence – dokaz, da je največji spolni organ še vedno um.« — dr. Andreja Pšeničny [36:05]

    45 min

  2. 25 OCT

    Seksualnost - Moški v Krilu

    1. Govornika  dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka in strokovnjakinja za osebnostno dinamiko, identiteto in odnose, ter Iztok Prosen – psihoterapevt in so-voditelj, ki v pogovore vnaša filozofsko in kulturno dimenzijo. V tej epizodi raziskujeta crossdressing - preoblačenje v oblačila nasprotnega spola – ne kot eksces, temveč kot prostor igre, identitete in svobode. Oba prepletata psihološke, družbene in estetske razlage ter se sprašujeta: kaj je pravzaprav »normalno« in zakaj nas kostum prestraši bolj kot misel, da je tudi naša identiteta le kostum? 2. O epizodi  Epizoda odpira razmislek o crossdressingu kot ogledalu identitete – kot o dejanju, ki razkriva fluidnost, ne deviacijo. Andreja in Iztok razčlenita: •    razliko med crossdressingom, transspolnostjo in fetišizmom, •    psihoanalitične razlage (Freud, Winnicott, Bollas) o vlogi oblačil kot transformativnih objektov, •    zgodovinske primere (francoski plemiči, japonsko gledališče, antična Grčija) kot dokaz, da preobleka ni anomalija, temveč stalnica človeške kulture, •    ter družbene dvojne standarde: ženska v smokingu je emancipirana, moški v krilu pa smešen ali grozeč. Osrednja nit epizode je vprašanje identitete kot dinamične koherence – toka, ki teče med istimi bregovi, a je vsak trenutek drugačen. Crossdressing zato ni beg, temveč stik z izgubljeno otroško svobodo, s prostorom igre, kjer je mogoče biti več kot eno. 3. Ključne točke  •     Identiteta ni fiksna, temveč gibljiva. Crossdressing razkrije, da so tudi »stabilne« spolne identitete le dobro zašite družbene kostumske izbire. •     Ogledalo ni sodnik, temveč zaveznik. Odsev ni kazen, temveč možnost eksperimenta – »kaj bi jaz še lahko bil?« •     Normalno ≠ naravno. Družbene norme določajo, kaj se zdi »sprejemljivo«, a prav prestop meje odpira prostor svobode in ustvarjalnosti. •    Vloga oblačila kot orodja moči in igre. Kostum lahko pomeni erotiko, moč, status ali tolažbo – in v vsakem primeru razkrije, kako tanko je tkanje med identiteto in fantazijo. 4. Najboljši citati  •    "Normalno ni naravno. Normalno je samo trenutni dogovor družbe." – Iztok Prosen [07:45] •    "Fantek, ki si obuje mamine pete, ni nenaraven – le še ni pozabil, kako je biti svoboden." – dr. Andreja Pšeničny [09:10] •    "Ogledalo ni sodnik, ampak prostor igre – tam se začne eksperiment, ne sram." – dr. Andreja Pšeničny [26:40] •    "Ko moški obleče krilo, ne izgubi identitete – pokaže le, da je bila moškost vedno kostum." – Iztok Prosen [29:15] •    "Cilj terapije ni, da postaneš normalen, ampak da razumeš, kaj ti tvoja drugačnost omogoča." – dr. Andreja Pšeničny [45:10]

    53 min

  3. 17 OCT

    Seksualnost - Užitek Bolečine

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka in specialistka za osebnostne dinamike, ter Iztok Prosen, psihoterapevt in voditelj podcasta, v tokratni epizodi odpirata temo, ki buri domišljijo in ruši predsodke — BDSM (bondage, discipline, dominance, submission, sadism, masochism). Oba pristopata z globoko psihoanalitično in relacijsko perspektivo, ki presega stereotipe o verigah in bičih. Govorita o močeh, bolečini, zaupanju in travmi, ki se prepletajo v etično dogovorjeni igri vlog in mej. 2. O epizodi  Epizoda razgrne BDSM kot prostor radikalne iskrenosti — kjer se moč ne skriva za kompromisom, temveč se poimenuje, ritualizira in razgali. Pogovor se razvije skozi tri ravni: •    Psihoanalitično izhodišče (05:00–12:00): Freudova razlaga fantazije o kaznovanju ("Otrok je tepen") kot izraz potrebe po opaženosti, ki pa jo sogovornika postavita pod vprašaj. Andreja poudari, da erotika ne potrebuje odnosa ali simbolike – telo samo proizvaja užitek iz bolečine preko nevrobioloških poti (endorfini, dopamin). •    Psihološka dinamika moči in travme (12:00–25:00): BDSM kot erotizirana ponovitev travme – ponavljanje bolečine v varnem kontekstu, kjer ima posameznik nadzor nad količino in intenziteto. Gre za preobrat nemoči v moč, kjer telo in psiha znova prevzameta nadzor nad tistim, kar je bilo nekoč uničujoče. •    Razlika med sadomasohistično dinamiko in BDSM (25:00–33:00): Ključna razlika je v etičnem dogovoru, zavesti in varni besedi, ki omogoča, da se travma predela, ne ponovi. BDSM ni destruktivna zloraba, temveč ritualizirana oblika stika in užitka. Andreja poudari paradoks: "V resnici je podrejeni tisti, ki vodi igro – on določa meje, provocira in hkrati varuje dominantnega." •    Skupinska dinamika in projekcije moči (33:00–40:00): Pogovor se razširi na terapevtske in skupinske procese – kako se sadomazohistične vloge odigravajo tudi v vsakdanjih odnosih in skupinah, kjer nastane "grešni kozel" kot nosilec kolektivne agresije in krivde. Oba poudarjata, da moč nikoli ni enosmerna in da dominanca in podrejenost krožita kot dve plati iste želje. 3. Ključne točke •    BDSM ni patologija, ampak ritualiziran način stika in zaupanja. Dogovorjena igra moči, kjer bolečina postane jezik bližine in erotike. •    Bolečina in užitek uporabljata iste možganske poti. Nevrobiološko gre za preplet dopamina in endorfinov, kjer telo samo proizvaja užitek. •    Erotizirana ponovitev travme omogoča transformacijo nemoči v moč. Telo znova prevzame nadzor nad bolečino, ki je bila nekoč vir trpljenja. •    Podrejeni je pogosto tisti, ki ima dejansko moč. Z varno besedo in provokacijo določa meje, vodi dominantnega in nadzoruje dinamiko. •    V vsakdanjih odnosih se sadomazohistične dinamike kažejo prikrito. BDSM jih zgolj razgali in ritualizira – zato je lahko celo bolj "pošten" kot tihi vsakdanji sadizem. 4. Najboljši citati •    "Erotika ne potrebuje ljubezni kot predpogoja – telo samo zna ustvariti užitek iz bolečine." - dr. Andreja Pšeničny [06:40] •    "BDSM ni varna distanca od travme, ampak njen povratek v telo – z novimi izhodi." - dr. Andreja Pšeničny [19:20] •    "Sadist in mazohist se ne izključujeta – drug brez drugega ne obstajata. Moč ima sama dinamika." - Iztok Prosen [27:10] •    "Tisto, kar družba vidi kot perverzijo, je pogosto bolj pošteno od norm – ker v tej igri obstaja varna beseda." - dr. Andreja Pšeničny [38:45]

    1h 2m

  4. 11 OCT

    Seksualnost - Razgaljen Pogled

    1. Govornika dr. Andreja Pšeničny – psihologinja in psihoterapevtka, specialistka za osebnostne strukture, čustveno regulacijo in relacijsko dinamiko; v podkastu analizira psihološke korenine eksibicionizma in vojerizma, ter družbeni pomen razgaljanja in opazovanja v sodobni kulturi. Iztok Prosen – psihoterapevt in radijski sogovorec, ki prispeva refleksije o sodobnih družbenih paradoksih in človekovi potrebi po nadzoru, priznanju in bližini. 2. O epizodi  Epizoda razgrinja psihološko in kulturno anatomijo eksibicionizma in vojerizma – dveh na videz nasprotnih, v resnici pa dopolnjujočih se mehanizmov človeške želje po stiku in kontroli. Govorca razmišljata, kako eksibicionizem ne izraža pristne želje po bližini, temveč poskus, da bi nadzorovali pogled drugega, in kako vojerizem ni radovednost, ampak strategija bega pred stikom. Z razvojnopsihološkega vidika epizoda pokaže, da se korenine obeh pojavov skrivajo v otroški potrebi po priznanju in potrditvi obstoja – "poglej me, da bom obstajal". V družbenem kontekstu se tema razširi v analizo sodobne kulture razgaljenosti in nadzora – od selfijev in družbenih omrežij do terapevtskega "voajerizma duše" in digitalnega profiliranja. Posebej izpostavljena je misel, da sodobna družba nagrajuje masko, a kaznuje ranljivost, zato eksibicionizem in vojerizem nista patologiji, temveč normalizirana mehanizma izogibanja intimnosti. 3. Ključne točke 1.    Eksibicionizem ni presežek narcizma, temveč simptom praznine. Potreba, da me drugi vidi, postane prisila – "če me ne vidiš, me ni". 2.    Voajerizem je užitek v odsotnosti stika. Pogled nadomesti odnos; opazovanje drugega postane oblika moči brez reciprocitete. 3.    Sram kot skupna točka obeh polov. Eksibicionist tvega sram, vojer se mu izogne – a oba ostaneta ujeta v isti dinamiki potrditve in bega. 4.    Družbeni kontekst: Sodobna tehnologija, mediji in politika krepijo "kulturo nadzorovanega razgaljanja". Naši digitalni odtisi postanejo orožje manipulacije, algoritmi pa novi "pogled drugega". 4. Najboljši citati •    "Eksibicionizem ni želja po bližini, ampak ritual izogibanja bližini." – dr. Andreja Pšeničny [03:20] •    "Voajer ne gleda, da bi se približal – gleda, da se mu ne bi bilo treba približati." – dr. Andreja Pšeničny [08:45] •    "Resnična perverzija ni v posamezniku, ampak v kulturi, ki nagrajuje masko in kaznuje ranljivost." – dr. Andreja Pšeničny [17:50] •    "Eksibicionizem in vojerizem nista devijacija, ampak resnica vsakega odnosa – pokažemo se in hkrati gledamo." – Iztok Prosen [31:40]

    1h 2m

  5. 4 OCT

    Seksualnost - Mejne Spolne Prakse

    1. Govornika V epizodi sodelujeta dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka, pisateljica in raziskovalka erotičnih psiholoških iger, ter njen sogovornik Iztok Prosen, terapevt z dolgoletnimi izkušnjami na področju partnerske in seksualne dinamike. Oba prinašata bogato klinično prakso in teoretično ozadje iz psihoanalize in sodobne psihoterapije. V ospredju so mejne spolne prakse, fantazije, sram in krivda ter vprašanje, kako družbene norme vplivajo na doživljanje želje. 2. O epizodi  Epizoda se začne s pogledom v zgodovino seksualnosti – od antične Grčije, kjer je telo predstavljalo kozmično harmonijo, do srednjega veka, ko je krščanstvo spolnost omejilo na reprodukcijo. Freud in viktorijanska morala prinesejo idejo potlačenih želja, 60. leta pa spolno revolucijo. Govornika poudarita, da spolnost nikoli ni bila zgolj zasebna, temveč vedno vpeta v strukture moči. Sledi psihoanalitični pregled razvoja fantazij – oralna, analna in falična faza oblikujejo poznejše scenarije užitka, nadzora in prepovedi. Fantazije niso naključne, temveč arhiv otroških izkušenj in ran. Pri tem se pojavi sram in krivda kot notranja cenzura, ki omejujeta spontanost in ustvarjata notranjega "policaja". V drugem delu se govornika posvetita mejnim praksam. Raziskujeta razliko med perverzijo kot rigidno prisilo in mejno prakso kot fleksibilno igro, ki temelji na dogovorih in omogoča raziskovanje želja. Hkrati pa opozorita, da tudi te prakse ne razkrijejo nujno svobode, saj se vedno gibljejo znotraj pravil, ritualov in meja. Epizoda zaključi z mislijo, da so fantazije neizčrpen ustvarjalni vir: včasih jih lahko sublimiramo v umetnost ali pisanje, včasih jih živimo, vedno pa so prostor, kjer se srečata želja in prepoved. 3. Ključne točke •    Spolnost je vedno vpeta v strukture moči (02:30–06:00): v preteklosti religija, danes komercializacija in algoritmi. •    Fantazije so arhiv zgodnjih izkušenj (10:00–14:30): niso dokaz svobode, ampak spomin na to, kako smo bili oblikovani. •    Sram in krivda sta notranja cenzorja (20:00–25:00): omejujeta užitek, pogosto služita družbenim normam in ne osebni etiki. •    Mejne prakse niso patologija, ampak raziskovanje (35:00–42:00): ključna je razlika med rigidno prisilo (perverzija) in svobodno igro (mejna praksa). •    Resnična perverzija je verjeti v "normalno spolnost" (50:00–55:00): normalnost je vedno konstrukt, fantazije pa so vitalni prostor psihe. 4. Najboljši citati •    "Fantazije niso naši zasebni filmi, ampak posnetki naše otroške nemoči, ki jih družba še vedno uporablja za nadzor." — dr. Andreja Pšeničny [14:10] •    "Mejne prakse nas učijo, da ne iščemo svobode brez meja, ampak meje, da lahko svobodo sploh uživamo." — Iztok Prosen [39:20] •    "Prava perverzija ni v fantazijah, ampak v tem, da verjamemo, da obstaja normalna spolnost." — Iztok Prosen [51:00] •    "Krivda je največja prevara spolnosti – vedno si kriv, ne glede na to, ali uživaš ali ne." — dr. Andreja Pšeničny [47:30]

    55 min

  6. 26 SEPT

    Seksualnost - Paradoks Tantre

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, doktorica psihologije in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, psihoterapevt in   raziskovalec duhovnih praks, razpravljata o paradoksih tantre. Poudarjata razliko med obljubami sodobnih interpretacij tantre (več užitka, več orgazmov, globlja povezanost) in zgodovinsko-filozofskimi temelji, kjer so v ospredju transcendenca, ritual in disciplina. 2. O epizodi  Epizoda razišče svetlo in temno plat tantre: •    Obljuba – Tantra obljublja ženski več pozornosti, počasnost, multiorgazmičnost in sveto središče njene spolnosti. •    Paradoks – V praksi pa pogosto reproducira patriarhalne vzorce, kjer moški vodi, kontrolira in zadržuje, ženska pa služi kot sredstvo njegove transcendence. •    Zgodovinski okvir – V indijskih izvorih je bila tantra del širše duhovne discipline (povezava Šive – zavesti in Šakti – energije), a vedno z močnim moškim vodstvom. •    Sodobni kontekst – Na Zahodu se tantra pogosto reducira na spolne tehnike, podaljševanje odnosa in povečanje užitka, s tem pa izgublja filozofsko globino in enakovrednost partnerjev. •    Asimetrija moči – Moška samokontrola (zadrževanje orgazma, kontrola čustev) se povzdiguje kot moč, medtem ko je ženska ranljivost instrumentalizirana in postane dokaz moškega mojstrstva. •    Iluzija bližine – Tantra se predstavlja kot pot do intimnosti, a se lahko spremeni v koreografijo nadzora, kjer je bližina ritualizirana in ne resnično čustvena. •    Potencial – Prava tantra nastane šele, ko oba partnerja sprejmeta ranljivost in komunikacijo kot bistvo bližine, ne pa tehnik kot kuliso. 3. Ključne točke •    Paradoks orgazma (20:10–26:40): Moški dobi status ne glede na izid (kontrola ali predaja), ženska pa nosi pritisk multiorgazmičnosti, kar vodi v krivdo in izčrpanost. •    Instrumentalizacija ranljivosti (28:00–33:15): Ženska mora dokazovati odprtost in ranljivost, moški pa se skriva za tehnikami – to ustvarja asimetrijo moči. •    Kontrolirana bližina (36:20–41:00): Tantra lahko postane način bega pred resnično čustveno bližino, saj rituali in tehnike omogočajo moškemu, da se izogne ranljivosti. •    Prava moč (44:10–49:00): Ni v moški telesni samokontroli, temveč v ženski sposobnosti prepuščanja ranljivosti in v obojestranskem dialogu. Prava tantra je recipročna ranljivost. 4. Najboljši citati •    "Paradoks tantre je, da obljublja ženski središče užitka, v praksi pa jo pogosto reducira na sredstvo moške samokontrole." - dr. Andreja Pšeničny [12:30] •    "Prava tantra se začne šele, ko moški odneha z vlogo guruja in se uči poslušati." - Iztok Prosen [18:50] •    "Prava moč ni v zadrževanju orgazma, ampak v tem, da ostaneš v stiku tudi takrat, ko si ranljiv." - Iztok Prosen [39:40] •    "Moška kontrola je krhka fasada, ženska ranljivost pa resnična moč." dr. Andreja Pšeničny [47:20]

    42 min

  7. 19 SEPT

    Seksualnost - Nemonogamija 2

    1. Govornika Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju partnerskih odnosov, intime in psihodinamike. Njeni prispevki v epizodi se osredotočajo na psihološke vidike nemonogamije, kot so ljubosumje, varnost, nezavedne dinamike in sposobnost refleksije. Iztok Prosen, psihoterapevt in predavatelj, ki pristopa k odnosom skozi analizo družbenih vzorcev in individualne prakse. V epizodi podaja širši pogled na razloge, zakaj ljudje vstopajo v nemonogamijo, ter razlikuje med etičnimi in neetičnimi oblikami.   2. O epizodi  Epizoda raziskuje praktične oblike nemonogamije, ki se ne opirajo na ideološke temelje, temveč na vsakdanje življenjske situacije. Govorca razlikujeta: •    Etične oblike, ki temeljijo na soglasju, preglednosti in spoštovanju meja (odprti odnosi, poliamorija, partnersko vezne dogovore). •    Spolno-praktične oblike, kjer je v ospredju erotična praksa (swinganje, cruising, sex clubi), ob predpostavki jasnega dogovora in svobode. •    Neetične oblike, kjer prevladujeta prikrivanje in manipulacija (varanje, prisiljena odprtost, patriarhalna poligamija, igre moči). Ključna vprašanja epizode: •    Kako ljudje iščejo ravnovesje med svobodo in varnostjo (15:20). •    Zakaj dogovori lahko nudijo iluzijo varnosti, a se ob prvi krizi razsujejo (42:15). •    Ali več odnosov pomeni razširitev sebstva ali zgolj njegovo fragmentacijo (47:30). •    Kako se telo v spolno-praktičnih oblikah kaže kot prostor osvoboditve ali kot predmet razosebljanja (55:00). •    V kolikšni meri anonimni užitek lahko zapolni praznino – ali jo samo potrjuje (58:40).   3. Ključne točke •    Etika kot temelj (15:20): Resnična svoboda je mogoča samo tam, kjer je prisotno soglasje, preglednost in spoštovanje meja. •    Dogovori niso dovolj (42:15): Pravila so le plast odnosa – nezavedne dinamike (ljubosumje, strah, nezaupanje) vedno ostajajo. •    Razširitev ali fragmentacija (47:30): Nemonogamija lahko širi kapaciteto za ljubezen in navezanost ali pa razkosa sebstvo na površne fragmente. •    Užitek kot analgetik, ne zdravilo (58:40): Kratkotrajni telesni stiki prinesejo sprostitev, a brez osebne intime ne nadomestijo občutka bližine.   4. Najboljši citati •    »Etična nemonogamija pomeni svobodo, ki temelji na soglasju, preglednosti in spoštovanju meja.« - Dr. Andreja Pšeničny [15:20] •    »Večina ljudi živi serijsko monogamijo – menjavo trajnih zvez – kar je družbeno sprejemljiv način zadovoljevanja potrebe po raznolikosti.« - Iztok Prosen [35:00] •     »Zaupanje, ki temelji samo na pravilih, je iluzija varnosti. Pravo zaupanje je notranja kapaciteta.« - Dr. Andreja Pšeničny [42:15] •     »Praktične oblike nemonogamije so vaja svobode – pokažejo, koliko zmoremo deliti, sprejeti in hkrati ostati celi.« Iztok Prosen [1:08:30]

    52 min

  8. 13 SEPT

    Seksualnost - Nemonogamija 1

    1. Govornika V epizodi sodelujeta dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka in doktorica psihologije, ter Iztok Prosen, psihoterapevt in predavatelj, ki napovesta, da bo nekaj naslednjih epizod namenjenih seksualnosti, predvsem tistim temam, o katerih raje molčimo kot govorimo. Tokrat odpirata temo nemonogamije, ki jo obravnavata celovito: zgodovinsko, psihološko in filozofsko. 2. O epizodi (02:30–1:02:00) Epizoda odpre dvodelno serijo o nemonogamiji. V uvodnem delu razložita razliko med temeljnimi pojmi:  neekskluzivnostjo (odnos ni omejen le na enega partnerja) in nemonogamijo (širši krovni pojem različnih oblik). Poudarita, da je tudi monogamija kulturni dogovor, ne naravna danost, ter uvodoma ločita etične oblike (transparentnost, soglasje) od neetičnih (prevara, prisila). Razprava vključuje tudi psihodinamske korenine nemonogamije, ki izhajajo že iz otroškega odnosa v trikotniku mama–oče–otrok, ter opozarja na razliko med etičnimi (transparentnost, soglasje) in neetičnimi (prevara, prisila) praksami. V tem delu podrobneje obravnavata filozofske oblike nemonogamije, združene pod pojmom libertinizem. Gostitelja prikažeta razvoj: •    izvorni libertinizem (svobodomiselnost, svoboda misli in telesa, vitalistična širina), •    klasični libertinage (17.–18. stoletje: erotika kot orožje moči, prestopanje meja, manipulacija), •    sodobni, suvereni libertinizem (svoboda kot avtonomna izbira, eros povezan z etiko in enakovrednostjo). 3. Ključne točke •    Nemonogamija je del človeške zgodovine in psihe (07:40). Od otroškega tekmovanja za ljubezen do odraslih oblik posesivnosti. •    Etična in neetična neekskluzivnost (18:15). Etična pomeni soglasje in spoštovanje, neetična prikrivanje in manipulacijo. •    Trije obrazi libertinizma (32:10): izvorni (svobodomiselnost), klasični libertinage (manipulacija, moč), suvereni (etika in avtonomija). •    Suvereni libertinizem kot izraz avtonomije (55:20) združuje erotično svobodo in intimno bližino brez posesivnosti. 4. Najboljši citati •    »Družba lažje sprejme varanje kot pa zavestno izbrano etično nemonogamijo.« - Dr. Andreja Pšeničny [06:30] •    »Etične oblike neekskluzivnosti pomenijo svobodo, ki si jo delimo, neetične pa svobodo, ki jo krademo drugemu.« - Dr. Andreja Pšeničny [10:05] •    »Vsaka oblika nemonogamije je odgovor na isto vprašanje: kaj naredim s svojo potrebo, da bi bil edini?« - Iztok Prosen [27:20] •    »V libertinageu so čustva znak šibkosti – bližina je nevarna, zato jo nadomesti manipulacija.« - Iztok Prosen [27:20] •    »Suvereni libertinizem ni anti-monogamija – vključuje tudi možnost monogamije, kadar je to svobodna izbira.« - Dr. Andreja Pšeničny [56:10]

    1h 1m
See All (75)

5
out of 5
21 Ratings

About

Podkast, v katerem si psihoterapevta dr. Andreja Pšeničny in Iztok Prosen diskretno postavljata vprašanja o vsem, kar vpliva na kakovost življenja in drzno iščeta odgovore.

Information

  • Creator
    Andreja Pšeničny, Iztok Prosen
  • Years Active
    2024 - 2025
  • Episodes
    75
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © 2024
  • Show Website
    Diskretni šarm drznosti

You Might Also Like