Fotkas‪t‬ marsowci.net

Fotkast je pravzaprav nastal iz takšne debate, samo da je bila v živo, ob pivu in brez mikrofona. Marko je razvijal svoj prvi svetlomer, Lenart in Matjaž sta pokrivala tehnološke teme na Delu, Alan pa na Mojem mikru.







Srečevali smo se na vsakih nekaj mesecev, v taki ali drugačni zasedbi, ter se pogovarjali o novostih na področju fotografske tehnike. Po koncu takšnega srečanja je padla tudi ideja o fotografskem podkastu in … druščina se še vedno sestaja. Koroni, politiki in razdaljam navkljub.







Tokrat o mobilniški fotografiji, umetni inteligenci, koncu Photokine, kamerah 360 in dilemi, kateri tradicionalni proizvajalci bodo sploh preživeli razvojno tekmo.























***







Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić Produkcija: Milan Fras

Kaj je »odločilni trenutek« v fotografiji? To je tista stotinka, ko se v iskalu fotoaparata izriše popolna kompozicija ter idealno razmerje med svetlobo in senco. V tem odločilnem trenutku ni ničesar odvečnega ali potvorjenega. Samo brezčasno in univerzalno bistvo ujetega dogodka.







To vplivno idejo je poosebljal francoski fotograf in soustanovitelj agencije Magnum Henri Cartier-Bresson. Razstavo njegovih fotografij si je še do konca januarja 2012 mogoče ogledati v Cankarjevem domu. Ta razstava pa je bila tudi povod za pogovor s fotografom, ki je Bressona osebno poznal.







Razstava je bila predvsem izhodišče za pogovor, saj je bil Klavdij Sluban že dolgo na seznamu želja obeh ustvarjalcev Fotkasta – zaradi njegovih večnih popotovanj proti vzhodu, dela z mladimi zaporniki in številnih drugih fotografskih projektov, s katerimi je zaslovel.







Z Lenartom sta se pogovarjala o prezebanju na sibirskih vlakih, kolonializmu, nedostopnih zaprtih institucijah in uporu proti estetiki natečaja World Press Photo ali National Geographica. Pa tudi o obredu umivanja oči, s katerim sta začela epizodo.























Henri Cartier-Bresson na eni izmed Slubanovih fotografskih delavnic z mladimi zaporniki.















Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko PircFotografije: Klavdij SlubanProdukcija: Milan Fras

V drugem delu “Švedskega” podkasta bo Marko predstavil delo produktnega menedžerja: kako velike razvojne proračune ima na volju pri podjetju Profoto (v primerjavi s Slovenijo) in koliko elektronskih prosojnic mora pripraviti, preden lahko končno pokaže prvi prototip.







Toda fotografski prototipi postajajo vse manj fizični, saj strojno učenje in algoritmi prevzemajo vse več fotografskih nalog. Poleg “interneta stvari” vse več govorimo o “internetu kamere” ali celo “internetu oči”, kar zelo spominja na naprave, ki jih opisujejo snovalci serije Black Mirror. Vse več modne fotografije pa že nastane v računalniku, saj je mogoče nove kolekcije že “obleči” na računalniško animirane like.







Ob prihodnosti fotografije sta se Marko in Lenart na koncu tokratne epizode dotaknila tudi prihodnosti Fotkasta, ki bo …















***























Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko PircNaslovna fotografija: Marko PircProdukcija: Milan Fras

Se vam je v odjemalcu za podkaste po dolgem času prikazal oranžni robotek? Ni napaka in ni starejša epizoda. Marko Pirc in Lenart J. Kučić sta končno premagala daljšo geografsko razdaljo in posnela nov fotografski podkast.







Prva tema v novi sezoni pa je prav ta geografska razdalja: kje je Marko in kaj počne nekje daleč?







Odgovor je hkrati tudi podjetniška zgodba. Marko je po odhodu s podjetja Lumu na Kickstarterju predstavil svojo novo idejo, a jo je moral začasno pokopati. Zdaj pa jo znova uresničuje v čisto drugem okolju: pri švedskem podjetju Profoto.







V prvem delu sta govorila o mobilni(ški) fotografiji, bliskavicah in svetlobi ter o pogovorih za službo pri uspešnem globalnem proizvajalcu svetlobne opreme. Pa tudi o življenju na Švedskem, dragem pivu, visoki politični kulturi in zoprnem vremenu.







***























Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko PircNaslovna fotografija: Marko PircProdukcija: Milan Fras

Lenart je začel pred nekaj meseci tudi v praksi spoznavati instagram. Algoritmi so mu takoj predlagali različne osebne profile in na seznamu priporočil se je zelo zgodaj znašel tudi današnji sogovornik.

Čeprav ga je izbrskal instagram, se Iztok Medja nima za tipičnega instagramerja. Raje se predstavi kot fotograf in snemalec, ki družabno omrežje uporablja kot platformo, kjer lahko učinkovito predstavlja svoje delo.

Njegova posebnost so nočne krajine in jamska fotografija, kjer lahko slika s paletami umetne in naravne svetlobe. Nočna fotografija pa je zelo povezana z neobičajnim poklicem, ki ga je kar nekaj let opravljal Iztok. Dejavnostjo, kjer se prosti čas začne šele ponoči: na ladji.

 

Avtorja: Lenart J. Kučić in Marko Pirc


Naslovna fotografija: Iztok Medja


Produkcija: Milan Fras

Veliko fotografskih sogovornikov nama je zaupalo, da jih vse bolj zanima film. Direktor fotografije in filmski snemalec Marko Brdar pa ima doma več fotografskih monografij kot filmske literature. Njegova prva kamera je bila – fotografska.

Pogovor smo posneli, ko so bile informacije o letošnjih Prešernovih nagrajencih še skrivnost. Najin sogovornik je namreč prejel nagrado Prešernovega sklada za izjemne dosežke v filmski fotografiji.

Med drugim nama je povedal, kako je med študijem filozofije postal filmofil, na kakšen način je prepričal komisijo na sprejemnem izpitu in koliko ljudi se je stlačilo v avto med snemanjem filma Izlet. Pa tudi, kaj bi naročil zlati ribici, če bi imel tri želje za izboljšanje razmer v slovenskem filmu.

 

Markova knjižna predloga

Fotografske monografije Nan Goldin


Fotografske monografije Luca Delahaya

 

Avtorja: Lenart J. Kučič in Marko Pirc


Naslovna fotografija: Marko Brdar


Produkcija: Milan Fras