50 episodes

Knjige na preseku znanosti, tehnologije in družbe, ki jih predstavljava Lenart J. Kučić in Darja Potočan

Membranje marsowci.net

    • Arts
    • 5.0 • 20 Ratings

Knjige na preseku znanosti, tehnologije in družbe, ki jih predstavljava Lenart J. Kučić in Darja Potočan

    049 Membranje: savianovska Italija z Jankom Petrovcem

    049 Membranje: savianovska Italija z Jankom Petrovcem

    Čeprav se je svet skrčil v globalno vas, se lahko tuji planeti začnejo že takoj za prvo nacionalno mejo. Tak svet je tudi Italija, svetovna kulturna velesila in soseda, o kateri pa zelo malo vemo. Razen … če redno spremljamo našega današnjega sogovornika: igralca, prevajalca in dopisnika RTV Slovenija iz Rima Janka Petrovca.







    Janko poskuša biti nekakšen novinarski didžej, ki vsak dan “prebira” Italijo, poskuša začutiti njen utrip ter nam vsak dan predvajati najboljšo “plejlisto” njene kulture in družbe. To družbo pa je poskušal zajetu tudi njegov italijanski novinarski kolega Roberto Saviano, ki je v knjigi Pojdi z mano stran (Mladinska knjiga, 2011) opisal izkušnjo, ki jo je imel kot soustvarjalec priljubljene televizijske novinarske serije.







    Med drugim je Saviano opisal tudi delovanje “blatilnega stroja”, s katerim poskušajo vplivni posamezniki s pomočjo medijev oblatiti vse, ki so jim na poti. Jih poklicno diskreditirati, osebnostno zlomiti in čustveno uničiti. Kot opozotilo vsem, ki bi si drznili opozarjati na nepravilnosti in zahtevati odpravo družbenih krivic.







    Z Jankom sva se pogovarjala o takšnem blatilnem stroju, pa tudi o vlogi cerkve, varčnih Italijanih, sodobni mafiji, zapuščini Silvia Berlusconiji in pandemiji covida 19. Ter seveda o knjigah, prevajanju in izobrazbi, ki sama po sebi še ne pomaga izboljšati sveta.















    Besedila, omenjena v pogovoru







    Janko Petrovec: Karantena. Rim.







    Janko Petrovec: Intervju s profesorjem Umbertom Galimbertijem







    Steven J. Zipperstein: The Conspiracy Theory to Rule Them All







    Pod črto: Kronologija in skupne točke Twitter napadov na kritike stranke SDS in vlade















    Jankova knjižna priporočila















    Marco Missiroli: Opolzkosti v zasebnosti







    Yuval Noah Harari: Sapiens, kratka zgodovina človeštva







    Izidor Cankar: S poti







    knjige Tiziana Terzanija







    knjige Ryszarda Kapuścińskega







    knjige prejšnjih slovenskih dopisnikov iz Rima (Toneta Hočevarja, Mojce Širok)







    ***







    Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić

    Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić

    Produkcija: Milan Fras

    • 1 hr 16 min
    048 Membranje: znanostno novinarstvo z Alokom Jho

    048 Membranje: znanostno novinarstvo z Alokom Jho

    “Vedno me je najbolj zanimala znanost. A sem vedel, da nimam prave zavzetosti in natančnosti, da bi lahko tudi sam postal znanstvenik. Nato sem med študijem odkril izbirni predmet komuniciranje znanosti. Pomislil sem, da je to morda moja najboljša priložnost, da se na drugačen način posvetim področjem, ki me privlačijo.”







    Težko bi se bolje odločil, nam je povedal eden izmed najbolj znanih britanskih znanstvenih novinarjev Alok Jha, dolgoletni novinar Guardiana, ki zdaj pokriva znanstvene teme na tedniku Economist.







    Povod za naš pogovor je bila njegova knjiga o vodi, ki jo je posvetil najbolj vsakdanji in znani, a hkrati skrivnostni molekuli, brez katere se ne bi razvilo življenje, kakršnega poznamo. Zaradi omejenega časa pa smo knjigo uporabili le kot povod za debato o karieri znanstvenega novinarja in prihodnosti novinarskega poročanja o znanosti.







    Pogovarjali smo se v angleškem jeziku.













    ***















    Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

    • 36 min
    047 Membranje: Vroče z Igorjem Žiberno

    047 Membranje: Vroče z Igorjem Žiberno

    Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega zanikanja, da se podnebne spremembe v resnici sploh dogajajo.







    Za prvo poletno epizodo sva se zato Darja in Lenart pogovarjala z geografom in raziskovalcem Igorjem Žiberno, ki je Lenartu med pisanjem okoljskih člankov za Pod črto pomagal razumeti posledice in mehanizme segrevanja mest. Izhodišče za pogovor pa je bila knjiga Vroče, ki jo je napisal britanski okoljski aktivist in dolgoletni okoljski komentator Guardiana George Monbiot.







    Med drugim smo pokazali, kako kompleksne so okoljske spremembe in kako zelo so povezane s človeškimi dejavnostmi, čeprav nas poskušajo zanikovalci prepričati, da je to samo ena izmed številnih zarot. Pojasnili smo razliko med skeptikom in zanikovalcem, se spraševali, zakaj v Sloveniji ne zaživijo zelene stranke in celo našli nekaj razlogov za optimizem, kar v prejšnjih sezonah ni bila ravno odlika Membranja.







    ***















    Besedila, omenjena v pogovoru







    Lenart J. Kučić: George Monbiot, okoljski aktivist, pogovor za Sobotno prilogo Dela







    Clive Hamilton: Fetiš rasti







    Rabindranath Tagore: Sadhana







    Jeremy Rifkin: Konec dela







    Fritjof Capra: The Turning Point







    Mother Jones: It’s the End of the World as They Know It































    Igorjeva knjižna priporočila







    zbornik Odrast: besednjak za novo dobo







    Clive Hamilton: Earthmasters, Defiant Earth in Affluenza







    Jeremy Rifkin: The Green New Deal







    ***















    Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

    • 13 min
    046 Membranje: Deklina zgodba z Vlasto Jalušič

    046 Membranje: Deklina zgodba z Vlasto Jalušič

    Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam.







    Podobno velja za

    Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in

    družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem fundamentalizmu, so

    bile zgodovinske stalnice. Smo jih res pustili v preteklosti? Ne

    nujno, kar kaže tudi velika priljubljenost knjige in televizijske

    serije o čisto običajni državljanki, ki je v samo nekaj letih

    postala dekla. Moška lastnina, katere edina naloga je bila

    rojevanje.









    O srhljivi domačnosti Dekline zgodbe sva se Darja in Lenart pogovarjala z Vlasto Jalušič, eno največjih poznavalk zgodovine ženskega gibanja, feminizma, neenakosti spolov, nasilja in kolektivnih zločinov.







    Pogovor smo posneli pred več kot enim letom – tik preden je začela televizijsko serijo Deklina zgodba predvajati nacionalna televizija. Takrat sva posnela tudi uvod in zaključne misli, ki so ostale – in to najbrž ni najboljše spoznanje – enako aktualne kot takrat.







    ***















    Besedila, omenjena v pogovoru







    Voltaire: Kandid ali optimizem







    Timothy Snyder: O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja







    Michel Houellebecq: Podreditev







    New Yorker: Death of a Revolutionary: Shulamith Firestone helped to create a new society. But she couldn’t live in it.























    Vlastina knjižna priporočila







    Ernst Fraenkel: Dvojna država







    Victor Klemperer: LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha)







    Vsa dela Prima Levija







    ***















    Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

    • 1 hr 10 min
    045 Membranje: Marsowci v času koronavirusa

    045 Membranje: Marsowci v času koronavirusa

    Marsowska ekipa je v času koronavirusa obtičala vsak na svojem koncu sveta. Ne samo Marko, ki je dejansko nekje daleč – na Švedskem, – ampak tudi za popotovanje med Ljubljano in mariborom je nenadoma potrebnih več dokumentov in dokazil, kot jih je bilo še pred novim letom imeti za pot okoli sveta. Vsaj za državljane EU.







    Življenju v samoizolaciji je namenjena tudi ta posebna epizona našega podkasta. Med drugim nam je Marko opisal svojo izkušnjo “švedskega eksperimenta”, saj je Švedska ena izmed redkih držav, ki poskuša epidemijo preživeti brez skoraj popolne omejitve gibanja in ustavitve gospodarstva. Vprašanje je le, če se ne bodo tudi Švedi prisiljeni spremeniti strategije in slediti ostalim državam. Darja in Lenart pa sva mu poročala, kako se z virusum soočamo v Sloveniji, in zakaj smo kljub ostajanju doma zelo malo brali.







    Med samoizolacijo pa smo tudi Marsowci sklenili, da še ni čas za konec sveta in s tem tudi našega podkastanja. Zato bomo – v skladu z zdravstvenimi priporočili – tudi sami začeli počasi rahljati ukrepe in se zbujati iz naše kar predolge samoizolacije. To pomeni, da bomo Darja, Marko, Lenart in Milan kmalu začeli pripravljati nove vsebine.







    Vsem, ki nas še sledite v vaših odjemalcih, se zahvaljujemo za potrpežljivost.







    Omenjene knjige:







    David Graeber: Dolg, prvih 5000 let dolžništva







    Esad Babačić: Odrezani od neba







    Marko Radmilovič: Kolesar







    Elena Ferrante: Genialna prijateljica







    Edward Snowden: Trajna evidenca







    J. D. Salinger: For Esmé—with Love and Squalor







    ***







    Avtorji: Darja Potočan, Marko Pirc in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

    • 55 min
    044 Membranje: Koga naj volim s Tadevžem Ropertom (tri leta pozneje)

    044 Membranje: Koga naj volim s Tadevžem Ropertom (tri leta pozneje)

    V naši čisto prvi epizodi Membranja smo se pred dobrimi tremi leti vprašali, koga naj volimo. Nekaj dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je enako vprašanje znova aktualno. Odgovori pa se zdijo še bolj oddaljeni kot takrat, ko smo na ljubljanskih Žalah posneli ta pogovor.

    ***

    V knjigarnah ne manjka priročnikov in nasvetov za samopomoč. Izvemo lahko vse o azijski kuhinji, izboljšanju spomina, odkrivanju notranjega božanstva in teku maratona. Manjkal je le odgovor na precej bolj pomembno vprašanje: koga naj volim?

    Ta odgovor je hotel poiskati študent psihologije Tadevž Ropert. Zato je začel pisati knjigo, v kateri bi svoji generaciji razložil osnove državljanstva in politične teorije.

    Pokazal je, da so demokracije večinoma demokratične samo po imenu, saj v parlamentu namesto predstavnikov ljudstva odločajo predsedniki političnih strank. Zavrnil je prepričanje, da je mogoče ostati zunaj političnega sistema in stranke nadomestiti z družbenimi gibanji. Namesto tega je predlagal ustanovitev demokratične politične stranke, kjer bi imeli vsi člani enako možnost odločanja. In nama v prvi epizodi membranja pojasnil, zakaj v politiki vedno odločijo tisti, ki jih politika ne zanima.

     

    Povezave:

    pobuda Odločaj o mestu (poskus uvedbe participatornega proračuna)

    projekt Mlade glave mislijo, ki ga Tadevž pripravlja skupaj z Aljažem Jelenkom

    dokumentarni film Boj ZA

    Saskia Sassen in Richard Sennet v Zagrebu

     

    Tadevževa bralna priporočila:

    Moses I. Finley: Antična in moderna demokracija

    Michels, Robert: Political Parties

    Steiner, Christopher: Automate this; How Algorithms Came to Rule Our World

    Wilkinson, Richard in Pickett, Kate: Velika ideja, Zakaj je enakost boljša za vse

     

    Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić


    Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić


    Produkcija: Milan Fras

    • 51 min

Customer Reviews

5.0 out of 5
20 Ratings

20 Ratings

Esleenoemos ,

iTunes

Na računalniku prek iTunes podcasta ni moč poslušati/posodabljati novih epizod...

N.ataša ,

Osvežujoč in zabaven podcast

Pogovori o knjigah, ki spodbudijo in spremenijo misli in poglede na stvari.

Opicanina ,

Za radovedne glave

Odličen podcast s priporočili za dobro branje. Obvezno 'čtivo' za radovedne glave.

Top Podcasts In Arts

Boštjan Gorenc Pižama in Anže Tomić
RTVSLO – Ars
Katy Hessel
Ajda Rotar Urankar
Roman Mars
Dear Media, Marianna Hewitt