Membranj‪e‬ marsowci.net

“Vedno me je najbolj zanimala znanost. A sem vedel, da nimam prave zavzetosti in natančnosti, da bi lahko tudi sam postal znanstvenik. Nato sem med študijem odkril izbirni predmet komuniciranje znanosti. Pomislil sem, da je to morda moja najboljša priložnost, da se na drugačen način posvetim področjem, ki me privlačijo.”







Težko bi se bolje odločil, nam je povedal eden izmed najbolj znanih britanskih znanstvenih novinarjev Alok Jha, dolgoletni novinar Guardiana, ki zdaj pokriva znanstvene teme na tedniku Economist.







Povod za naš pogovor je bila njegova knjiga o vodi, ki jo je posvetil najbolj vsakdanji in znani, a hkrati skrivnostni molekuli, brez katere se ne bi razvilo življenje, kakršnega poznamo. Zaradi omejenega časa pa smo knjigo uporabili le kot povod za debato o karieri znanstvenega novinarja in prihodnosti novinarskega poročanja o znanosti.







Pogovarjali smo se v angleškem jeziku.













***















Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

Če nas v nekem trenutku zebe, si težko predstavljamo, da se planet v resnici vse bolj segreva. Če nam je vroče, si enako težko predstavljamo, da lahko trenutna vročina čez nekaj generacij prinese novo ledeno dobo. Zelo človeški so tudi drugi naši odzivi na novice o spreminjanju okolja: od depresije do hedonizma, apatije ali popolnega zanikanja, da se podnebne spremembe v resnici sploh dogajajo.







Za prvo poletno epizodo sva se zato Darja in Lenart pogovarjala z geografom in raziskovalcem Igorjem Žiberno, ki je Lenartu med pisanjem okoljskih člankov za Pod črto pomagal razumeti posledice in mehanizme segrevanja mest. Izhodišče za pogovor pa je bila knjiga Vroče, ki jo je napisal britanski okoljski aktivist in dolgoletni okoljski komentator Guardiana George Monbiot.







Med drugim smo pokazali, kako kompleksne so okoljske spremembe in kako zelo so povezane s človeškimi dejavnostmi, čeprav nas poskušajo zanikovalci prepričati, da je to samo ena izmed številnih zarot. Pojasnili smo razliko med skeptikom in zanikovalcem, se spraševali, zakaj v Sloveniji ne zaživijo zelene stranke in celo našli nekaj razlogov za optimizem, kar v prejšnjih sezonah ni bila ravno odlika Membranja.







***















Besedila, omenjena v pogovoru







Lenart J. Kučić: George Monbiot, okoljski aktivist, pogovor za Sobotno prilogo Dela







Clive Hamilton: Fetiš rasti







Rabindranath Tagore: Sadhana







Jeremy Rifkin: Konec dela







Fritjof Capra: The Turning Point







Mother Jones: It’s the End of the World as They Know It































Igorjeva knjižna priporočila







zbornik Odrast: besednjak za novo dobo







Clive Hamilton: Earthmasters, Defiant Earth in Affluenza







Jeremy Rifkin: The Green New Deal







***















Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam.







Podobno velja za

Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in

družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem fundamentalizmu, so

bile zgodovinske stalnice. Smo jih res pustili v preteklosti? Ne

nujno, kar kaže tudi velika priljubljenost knjige in televizijske

serije o čisto običajni državljanki, ki je v samo nekaj letih

postala dekla. Moška lastnina, katere edina naloga je bila

rojevanje.









O srhljivi domačnosti Dekline zgodbe sva se Darja in Lenart pogovarjala z Vlasto Jalušič, eno največjih poznavalk zgodovine ženskega gibanja, feminizma, neenakosti spolov, nasilja in kolektivnih zločinov.







Pogovor smo posneli pred več kot enim letom – tik preden je začela televizijsko serijo Deklina zgodba predvajati nacionalna televizija. Takrat sva posnela tudi uvod in zaključne misli, ki so ostale – in to najbrž ni najboljše spoznanje – enako aktualne kot takrat.







***















Besedila, omenjena v pogovoru







Voltaire: Kandid ali optimizem







Timothy Snyder: O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja







Michel Houellebecq: Podreditev







New Yorker: Death of a Revolutionary: Shulamith Firestone helped to create a new society. But she couldn’t live in it.























Vlastina knjižna priporočila







Ernst Fraenkel: Dvojna država







Victor Klemperer: LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha)







Vsa dela Prima Levija







***















Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

Marsowska ekipa je v času koronavirusa obtičala vsak na svojem koncu sveta. Ne samo Marko, ki je dejansko nekje daleč – na Švedskem, – ampak tudi za popotovanje med Ljubljano in mariborom je nenadoma potrebnih več dokumentov in dokazil, kot jih je bilo še pred novim letom imeti za pot okoli sveta. Vsaj za državljane EU.







Življenju v samoizolaciji je namenjena tudi ta posebna epizona našega podkasta. Med drugim nam je Marko opisal svojo izkušnjo “švedskega eksperimenta”, saj je Švedska ena izmed redkih držav, ki poskuša epidemijo preživeti brez skoraj popolne omejitve gibanja in ustavitve gospodarstva. Vprašanje je le, če se ne bodo tudi Švedi prisiljeni spremeniti strategije in slediti ostalim državam. Darja in Lenart pa sva mu poročala, kako se z virusum soočamo v Sloveniji, in zakaj smo kljub ostajanju doma zelo malo brali.







Med samoizolacijo pa smo tudi Marsowci sklenili, da še ni čas za konec sveta in s tem tudi našega podkastanja. Zato bomo – v skladu z zdravstvenimi priporočili – tudi sami začeli počasi rahljati ukrepe in se zbujati iz naše kar predolge samoizolacije. To pomeni, da bomo Darja, Marko, Lenart in Milan kmalu začeli pripravljati nove vsebine.







Vsem, ki nas še sledite v vaših odjemalcih, se zahvaljujemo za potrpežljivost.







Omenjene knjige:







David Graeber: Dolg, prvih 5000 let dolžništva







Esad Babačić: Odrezani od neba







Marko Radmilovič: Kolesar







Elena Ferrante: Genialna prijateljica







Edward Snowden: Trajna evidenca







J. D. Salinger: For Esmé—with Love and Squalor







***







Avtorji: Darja Potočan, Marko Pirc in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras

V naši čisto prvi epizodi Membranja smo se pred dobrimi tremi leti vprašali, koga naj volimo. Nekaj dni pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami je enako vprašanje znova aktualno. Odgovori pa se zdijo še bolj oddaljeni kot takrat, ko smo na ljubljanskih Žalah posneli ta pogovor.

***

V knjigarnah ne manjka priročnikov in nasvetov za samopomoč. Izvemo lahko vse o azijski kuhinji, izboljšanju spomina, odkrivanju notranjega božanstva in teku maratona. Manjkal je le odgovor na precej bolj pomembno vprašanje: koga naj volim?

Ta odgovor je hotel poiskati študent psihologije Tadevž Ropert. Zato je začel pisati knjigo, v kateri bi svoji generaciji razložil osnove državljanstva in politične teorije.

Pokazal je, da so demokracije večinoma demokratične samo po imenu, saj v parlamentu namesto predstavnikov ljudstva odločajo predsedniki političnih strank. Zavrnil je prepričanje, da je mogoče ostati zunaj političnega sistema in stranke nadomestiti z družbenimi gibanji. Namesto tega je predlagal ustanovitev demokratične politične stranke, kjer bi imeli vsi člani enako možnost odločanja. In nama v prvi epizodi membranja pojasnil, zakaj v politiki vedno odločijo tisti, ki jih politika ne zanima.

 

Povezave:

pobuda Odločaj o mestu (poskus uvedbe participatornega proračuna)

projekt Mlade glave mislijo, ki ga Tadevž pripravlja skupaj z Aljažem Jelenkom

dokumentarni film Boj ZA

Saskia Sassen in Richard Sennet v Zagrebu

 

Tadevževa bralna priporočila:

Moses I. Finley: Antična in moderna demokracija

Michels, Robert: Political Parties

Steiner, Christopher: Automate this; How Algorithms Came to Rule Our World

Wilkinson, Richard in Pickett, Kate: Velika ideja, Zakaj je enakost boljša za vse

 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić


Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić


Produkcija: Milan Fras

Ko govorimo o internetnih propagandnih vojnah, najbrž pomislimo na Ameriko in Rusijo. Toda internetnega širjenja zmede, dezinformacij in laži ni treba iskati na drugi celini. To znamo zelo dobro početi tudi sami, sama je na Dunaju povedala avstrijska novinarka in raziskovalka Ingrid Brodnig.

Brodnigova je začela že kot novinarka preiskovati (ne)kulturo digitalne debate v Avstriji. O sovraštvu, lažeh in manipulaciji na svetovnem spletu je napisala dve knjigi. Za lanske Laži na spletu je ravno pred pogovorom dopolnjevala spremno besedo in dve novi poglavji, ki jih bo vključila v drugo izdajo. V dobrem letu se je spremenilo marsikaj. Propaganda je postala še učinkovitejša, ljudje pa so ostali enako nepripravljeni na izkrivljene elektronske resničnosti.

Tudi zato, ker na spletu še vedno vidimo in najdemo predvsem tisto, kar hočemo verjeti. Tehnologija namreč kljub prepričanjem zgodnjih internetnih optimistov ni spremenila človeške narave. Le izpopolnila je tradicionalne metode za izkoriščanje njenih temnejših plati. Ker smo ji tako naročili.

 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučić


Naslovna fotografija: Lenart J. Kučić


Produkcija: Milan Fras