Meta PHoDcast 185: dr. Nejc Plohl, socialni psiholog
Z Nejcem Plohlom o zaupanju v znanost in znanstveni pismenosti. #MetaPHoDcast Nejc Plohl je socialni psiholog na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Že na začetku študijske poti se je posvetil psihologiji. Radovednost in navdušenje nad raziskovanjem v prvih letih študija sta ga vodila do doktorata, ki ga je lani uspešno zaključil. V doktoratu je preučeval stališča splošne javnosti do znanosti. Zanimalo ga je, koliko splošna javnost zaupa znanosti, kaj opredeljuje ljudi, ki bolj ali manj zaupajo znanosti, in ali imajo posamezne skupine ljudi, ki jih lahko ločimo po njihovem zaupanju v znanost, kakšne skupne lastnosti. Nejc v svojem raziskovalnem delu išče dejavnike, ki napovedujejo, koliko določena oseba zaupa znanosti. V podkastu pojasni, da raven izobrazbe ni nujno povezana s stopnjo zaupanja v znanost. Tesnejša povezava se kaže v podatkih o političnih stališčih in zaupanju v znanost. Kakšna ta povezava je in kako se spreminja skozi čas, Nejc razloži v pogovoru. Opozarja tudi, da slepo zaupanje v znanost ni vedno dobro, zato je treba spodbujati dobro znanstveno pismenost in kritično mišljenje. Njegovo raziskovalno delo je po naključju sovpadalo s pandemijo covida-19, zato je svoja vprašanja o zaupanju v znanost usmeril na sprejemanje in sledenje ukrepom proti širjenju nalezljivih bolezni. Raziskoval je povezave med zaupanjem v znanost in izkazovanjem primernega vedenja za zajezitev širjenja virusa. Ugotovil je, da so načini komunikacije o ukrepih, ki niso prijazni in so lahko razumljeni kot prisila, manj uspešni kot mehkejša, bolj prijazna komunikacija, ki ljudi spodbuja k sledenju ukrepom brez neposrednih ukazov z vrha. V podkastu deli nekaj nasvetov za komunikacijo znanosti v kriznih razmerah. Nejc v pogovoru poudarja, kako pomembno je imeti dobrega mentorja, s katerim se lahko tudi zabavaš in predvsem zmanjšuješ stres, povezan z raziskovanjem. Pri delu se zanaša na tehniko pomodoro, teden pa načrtuje vnaprej s časovnimi bloki (angl. timeblocking), ki jih vnaprej določi za posamezne naloge. Drugim doktorskim študentom svetuje, da svoje delo razdelijo na manjše enote in si tako postavijo vmesne cilje, ki jih je lažje doseči kot velike, oddaljene cilje, kot je zaključek doktorata. Dodatno svetuje tudi, da doktorata ne jemljejo preveč resno. Nejc pravi: »Doktorsko delo ni vse, kar te definira.« Pomembno je doktorat postaviti v kontekst celotnega življenja. Želel bi si manj administracije pri samem procesu doktorata, predvsem potrjevanje dispozicij v različnih komisijah, saj meni, da to vzame preveč časa. Prav tako bi si želel, da bi bil zaključek doktorata po skandinavskem modelu, kjer lahko doktoriraš s tremi objavljenimi članki, bolj administrativno preprost in bolj sprejet v akademskem krogu. Želi si več povezovanja med doktorskimi študenti ter poudarja pomen revijalnih klubov. V pogovoru pohvali tudi nekatere pozitivne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih letih. ———————— Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
