117 episodes

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Ana Slavec, Zarja Muršič in Mišel Cevzar, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

Meta PHoDcast Metina lista

    • Science
    • 5.0 • 8 Ratings

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji so dr. Ana Slavec, Zarja Muršič in Mišel Cevzar, njihovi sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Vsak drugi četrtek.

    Meta PHoDcast 118: Lara Ulčakar, fizičarka

    Meta PHoDcast 118: Lara Ulčakar, fizičarka

    Z Laro Ulčakar o teoretični fiziki, topoloških izolatorjih in kvantnih računalnikih.

    #MetaPHoDcast





    Lara Ulčakar je tik pred koncem doktorskega študija, ki ga je kot mlada raziskovalka opravljala na Odseku za teoretično fiziko na Inštitutu Jožef Stefan in Fakulteti za matematiko in fiziko. V svojem raziskovalnem delu je preučevala neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. Tovrstni izolatorji lahko prevajajo električen tok po svojih robovih brez električnih izgub. Lara je raziskovala, kako se ti sistemi odzovejo, če v času spremenimo parametre sistema čez točko faznega prehoda. V pogovoru se dotakneva tudi uporabnosti topoloških izolatorjev v kvantnih računalnikih.

    Lara je tudi prejemnica štipendije L’Oreal UNESCO “Za ženske v znanosti”. Z vladajočimi bi želela načeti pogovor o težavah raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere, ko se morajo odločati med negotovo prihodnostjo v akademskem svetu oziroma ga zapustiti in se zaposliti v gospodarstvu, ki ponuja večjo varnost.

    Lara predlaga v branje trilogijo Remembrance of Earth’s Past, avtorja Liu Cixin, in Neznosno lahkost bivanja, Milana Kundere. Kot spletno stran za vedoželjne predlaga arXiv, bazo mnogih znanstvenih člankov.  Mindscape je podkast, ki mu rada prisluhne. Poleg tega pa dnevnim novicam sledi s podkastom NYT The Daily. V ogled priporoča filma Suspiria in Eternal Sunshine of the Spotless Mind. Za sklep predlaga še igranje nove družabne igre Totem Hoarder, ki jo je razvila slovenska ekipa.

    Na večerjo bi šla z italijanskim kuharjem Gennarom Contaldom.

    ———————–

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 25 min
    Meta PHoDcast 117: Marko Drobnjak, jezikoslovec

    Meta PHoDcast 117: Marko Drobnjak, jezikoslovec

    Z Markom Drobnjakom o jezikoslovni forenziki.

    #MetaPHoDcast

     

    Marko je mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa opravlja na sami Pravni fakulteti. V raziskovalnem delu združuje jezikoslovje in pravo: ukvarja se s percepcijo govora. Zanima ga, kako na podlagi govora posamezne osebe ustvarimo njen profil. 

    Osebe, s katerimi govorimo, v nekaterih primerih ocenimo kot bolj ali manj verodostojne zgolj na podlagi tega, kako se izražajo.

    Tako si lahko v nekaterih primerih, ko zgolj slišimo glas ali govor neke osebe, oblikujemo mnenje o tej osebi, ki pa lahko temelji na pristranskostih. Marko kot primer v pogovoru navede oceno stanja osebe, ko pokliče na telefon za nujne primere. Je oseba pod stresom ali ne? 

    S predsednikom vlade bi na kavi govoril o znanosti in znanstvenem načinu razmišljanja. Del pogovora bi posvetil tudi temu, kako izboljšati raziskovalne pogoje v Sloveniji.

    Na večerjo bi šel z Billom Gatesom, saj se že od nekdaj navdušuje nad računalniki.

    ———————–

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 28 min
    Meta PHoDcast 116: Nina Pejič, raziskovalka na področju mednarodnih odnosov

    Meta PHoDcast 116: Nina Pejič, raziskovalka na področju mednarodnih odnosov

    Z Nino Pejič o tem, kako znanstvena skupnost razume vzpon velike sile, Kitajske.

    #MetaPHoDcast

    Nina Pejič je mlada raziskovalka na Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nina je svoja študijska leta preživela na študiju mednarodnih odnosov. V začetku se je osredotočila na področja miru in varnosti ter človekovih pravic. Kasneje jo je območje vzhodne Azije tako pritegnilo, da se je odločila v svoji doktorski disertaciji preučevati vzpon Kitajske. Pri raziskovanju vzpona velike sile pa se ni posvetila zgolj opisovanju Kitajske in njenega uspeha, ampak se je vprašala, kako različni raziskovalci in raziskovalke ta vzpon preučujejo in kako ga razumejo. 

    Nina se sprašuje, zakaj različni raziskovalci na različne načine razumejo ta vzpon ter na kakšen način izbirajo svoje metode in na čem osnujejo svoje teorije. Skozi čas se je razumevanje vzpona Kitajske spremenilo.

    Znanstvena skupnost se pri razlagi vzpona Kitajske osredotoča predvsem na vojaško-varnostne argumente.  

    Znanstveno skupnost, ki se ukvarja z vzponom Kitajske, preučuje tako, da veliko bere. Pri raziskovanju uporablja tudi kvantitativne metode, s katerimi bo poskusila modelirati socialna omrežja in povezave med najbolj citiranimi in zato pomembnimi znanstvenimi deli znotraj preučevanja vzpona Kitajske. 

    V zadnjem delu pogovora razloži tudi, kaj so glavni razlogi za vzpon Kitajske. Več o digitalizaciji Kitajske pa je povedala tudi v podkastu Državljan D.

    Nina bi predsedniku vlade predlagala, naj izboljša pogoje dela mladih raziskovalk in raziskovalcev. Opozori tudi, da njihovo plačilo ni stimulativno, zaradi česar morda izgubljamo najboljše kadre. Vseeno se strinja s tem, da naj država pošilja mlade raziskovalke in raziskovalce na izobraževanje v tujino. Želi si čim več možnosti za tovrstno izpopolnjevanje. Pri tem je potrebno zagotoviti prilagoditev štipendij za študij v tujini pogojem, ki jih zahtevajo tuje univerze.

    V branje priporoča knjigi AI Superpowers: China, Sillicon Valley and the New World Order avtorja Kai-Fu Leeja in Educated, avtorice Tare Westover. Prva govori o razkoraku med umetno inteligenco ZDA in Kitajske ter opisuje, kako delujejo Kitajska podjetja, ob tem pa razloži tudi osnove umetne inteligence. Druga pa je zgodba raziskovalke, ki je odraščala v mormonski družini in se kot otrok ni šolala, vseeno pa je na koncu prišla do doktorata na Univerzi v Cambridgeu.

    Na večerjo bi šla s profesorjem Scottom Gallowayem, profesorjem marketinga na newyorški univerzi. Nina je navdušena nad njegovim načinom predavanja in si želi, da bi nekoč tudi ona predavala na tak način.

    ___

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 29 min
    Meta PHoDcast 115: Maja Lukanc, zgodovinarka

    Meta PHoDcast 115: Maja Lukanc, zgodovinarka

    Z Majo Lukanc o diplomatskih odnosih med Jugoslavijo in Poljsko v prvem desetletju po drugi svetovni vojni.

    #MetaPHoDcast

     

    Maja Lukanc je mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino, doktorat pripravlja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svoji doktorski disertaciji je preučevala odnose med Poljsko in Jugoslavijo po drugi svetovni vojni z raziskovanjem arhivov in prebiranjem ter analizo najrazličnejših zgodovinskih virov.

    V nalogi se je osredotočila na obdobje med letoma 1945 in 1956. Obe državi sta se po drugi svetovni vojni znašli v sovjetski interesni sferi in na svoj način doživeli prehod v socialistični režim.

    Odnosi med Jugoslavijo in Poljsko so v tem časovnem obdobju prešli tri faze in sicer prijateljstva, sovražnosti in normalizacije odnosov oziroma do ponovnega stkanja prijateljskih vezi. V podkastu Maja razloži, kako poteka raziskovanje v zgodovinopisju. Spomni nas na dogodke med drugo svetovno vojno in podrobno opiše jugoslovansko-poljske odnose. Pri tem uporablja koncept prijateljstva v mednarodnih odnosih.

    Maja bi odločevalcem in odločevalkam v Sloveniji predlagala, da naj spodbujajo interdisciplinarne projekte in sodelovanje med disciplinami, saj se tako lahko veliko naučimo eden od drugega. Poleg tega opozori na probleme pri vrednotenju in točkovanju znanstvenih objav, pri katerih v ospredje pogosto stopa kvantiteta namesto kvalitete.

    Maja predlaga drugim raziskovalcem in raziskovalkam uporabo programa Citavi za citiranje in tudi branje ter označevanje virov. V branje predlaga knjigo Curtains of Lies, avtorice Melisse Feinberg, in roman Laurus, avtorja Evgenija Germanoviča Vodolazkina. V času epidemije novega koronavirusa si je ogledala nanizanko The Plot against America, ki temelji na istoimenskem romanu Philipa Rotha. Vsem, ki jih zanima slovenska zgodovina, priporoča ogled spletne strani SIstory.si.

    ___

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 43 min
    Meta PHoDcast 114: Nace Mikuš, matematik in nevroznanstvenik

    Meta PHoDcast 114: Nace Mikuš, matematik in nevroznanstvenik

    Z Nacetom Mikušem o računski psihiatriji.

    #MetaPHoDcast

    Nace Mikuš opravlja doktorat na Univerzi na Dunaju, na Oddelku za psihologijo, kjer raziskuje v skupini za nevro-psihofarmakologijo in biopsihologijo. V skupini uporabljajo psihofarmakološke eksperimente in kompleksne matematične modele, da bi bolje razumeli, kakšno vlogo imajo osnovni nevrotransmiterski sistemi v možganih pri vedenju ljudi.

    Nace je začel svojo akademsko pot s študijem matematike, kasneje je nadaljeval s kognitivno znanostjo. V njegovem doktorskem študiju se ti dve področji prepletata. 

    V raziskovalni skupini zasnujejo psihološke eksperimente, s katerimi lahko s pomočjo naprednih računskih modelov opišejo kompleksna vedenja udeležencev in udeleženk. S pomočjo farmakoloških sredstev in magnetno resonančnega slikanja lahko preverjajo hipoteze o tem, kakšno vlogo igrajo živčni prenašalci, kot sta dopamin ali noradrenalin, pri tem, kako se ljudje prilagajamo na okolje in na druge ljudi v njem. Na tem temelji tudi naše učenje o približevanju stvarem v okolju, ki so za nas lahko pozitivne oziroma izogibanju negativnim.  

    V zadnjem delu pogovora Nace razloži, kaj so bayesovski možgani in kakšni so najnovejši modeli razlage delovanja možganov.

    Ti se zanašajo na to, da je glavna naloga naših možganov, da predvidevajo, kaj se bo zgodilo, ter svoja predvidevanja projicirajo na svet. Po tej teoriji je to, kar vidimo, le najboljša hipoteza naših možganov. Šele ko pride do nečesa, kar dovolj odstopa od te hipoteze, se naša prepričanja o svetu posodobijo.

    Nace prihrani čas tako, da pri svojem raziskovalnem delu uporablja aplikacijo Work Flowy. V poslušanje priporoča podkast 80000 hours with Rob Wiblin, rad pa prisluhne tudi podkastom Vala 202.

    • 32 min
    Meta PHoDcast 113: Ana Svetel, antropologinja in etnologinja

    Meta PHoDcast 113: Ana Svetel, antropologinja in etnologinja

    Z Ano Svetel o svetlobi, temi, času in vremenu na Islandiji. 

    #MetaPHoDcast



     

    Ana Svetel je mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z okoljsko antropologijo in antropologijo krajine, v svojem delu pa se je usmerila predvsem v raziskovanje severnoevropskih držav.

    V podkastu tako govoriva o izbiri imen pri mešanih družinah na Islandiji. Bolj podrobno pa se posvetiva njenemu raziskovanju v sklopu doktorata. V tem času je Ana kar šest mesecev preživela v vasi Þórshöfn na skrajnem severovzhodu Islandije. Tam se je vključila v številne lokalne dejavnosti, saj je s tem želela pridobiti čim širši vpogled v vsakdanje prakse te vasi in okolice.

    Vstop v družabno življenje prebivalk in prebivalcev je dobila tudi skozi prostovoljno delo v lokalni osnovni šoli. Zanimalo jo je, kako se svetloba, tema, letni cikel in vreme vpisujejo v doživljanje, zaznavanje in rabo krajine na Islandiji. Spoznala pa je, da v družbeno-kulturnem smislu ločnice med svetlobo in temo ter različnimi deli leta niso tako jasne in nedvoumne in da pravzaprav ne gre za dve skrajnosti, kot se nam morda zdi na prvi pogled. Na primer, pričakovanje, da naj bi bili zimski temni dnevi težki, se ni povsem uresničilo. V resnici se je izkazalo, da je tudi ta del leta lahko prijeten in poln aktivnosti.

    Nekajkrat v tej sezoni Meta PHoDcasta smo že slišali, da je bilo delo v okviru doktorata dokaj samotno in osamljeno – podobno je občutila tudi Ana. Na doktorski študij bi se še enkrat vpisala. Tudi v prihodnosti se vidi, tako kot sedaj, tako v antropologiji kot v pisanju leposlovja.

    V branje priporoča A Women in the Polar Night Cristiane Ritter, avstrijske pisateljice in slikarke, ki je leta 1934 skupaj z možem odšla na Svalbard in tam v odročni kolibi preživela skoraj leto dni. Knjiga je opremljena tudi z avtoričinimi akvareli narave, krajine in njenega vsakdanjika. Ana pravi: “Zelo posebna knjiga zelo pogumne ženske”. V branje pa predlaga tudi esejistično knjigo Jureta Jakoba, Hiša in drugi prosti spisi, ki prav tako preizprašuje mesto človeka v (naravnem) okolju. Predlaga ogled spletnih strani Society of Cultural Anthropology, predvsem Field Sights in Allegra Laboratory: na obeh straneh lahko najdete vsebine, ki antropologijo približajo širši javnosti.

    Na večerjo bi povabila prababico Drino, ker je bila po pričevanjih drugih zanimiva, svojstvena, delovna in intelektualno prodorna ženska. Bila je zdravnica in začetnica transfuzijske medicine na Štajerskem.

    ___

    Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

    • 41 min

Customer Reviews

5.0 out of 5
8 Ratings

8 Ratings

Top Podcasts In Science

Listeners Also Subscribed To