Najbolj ISKRENI podkast Iskreni

Manca je ustvarila zavidljivo kariero, o kateri bi lahko posneli večurni intervju. Tokrat pa smo se posvetili bolj vsakdanjim, a zato nič manj pomembnim temam v njenem življenju in sicer materinstvu in zakonu.

Svojo družino postavlja na prvo mesto v življenju. Povedala nam je, kako jo je oblikovalo materinstvo, čemu sledi pri vzgoji svojih dveh hčera ter kakšne so bile njene porodne izkušnje. Njena trenutna nosečnost je bila sicer presenečenje, a je poudarila, da je otrok dar, tudi če pride po štiridesetem in nepričakovano. Zaupala nam je seveda tudi, kakšen življenjski stil mora imeti ženska, ki želi naravno zanositi pri šestinštiridesetih.

Svoj način življenja in svoje poglede na prehrano, telovadbo, post, življenje nasploh … je opisala v svoji knjigi Vdihni življenje s polnimi pljuči. Njene glavne vsebine je na kratko predstavila tudi v pogovoru z nami.

Še posebno ženske v neki za popolnostjo večkrat nepremišljeno sledimo nekih samooklicanim strokovnjakom, programom, načrtom … pa je za uravnoteženo, zadovoljno in zdravo življenje potrebno predvsem prisluhniti svojemu telesu. Manca zagovarja prehranjevalni stil, ki temelji na hrani naših prednikov. Ne potrebujemo nobenih eksotičnih sestavin (razen kot morda kot občasen posladek), ker niti naš genotip nanje ni prilagojen. Zdrava prehrana temelji na dnevno pripravljenih svežih obrokih, ki imajo podobne sestavine kot so jih uživale generacije naših prednikov.

Prav tako nikomur in še posebno ženskemu telesu, ne koristi pretirano ukvarjanje s športom, ki je za telo stres in tudi negativno vpliva na žensko hormonsko ravnovesje. Zmerna vadba dvakrat tedensko je povsem dovolj. Na zdravje in dobro počutje pa imajo zelo pozitiven vpliv tudi dihalne vaje. Z njimi se je Manca srečala med študijem v Moskvi in jih s podrobnimi navodili za izvajanje tudi predstavila v svoji knjigi.

Eden njenih projektov, ki jih načrtuje v prihodnosti in bodo gotovo zelo dobrodošle še posebno pri starših, je zbrati in v profesionalni glasbeni izvedbi izdati zbirko slovenskih otroških ljudskih pesmi in uspavank.

Manca pravi, da imajo nosečniški hormoni izjemno blagodejen vpliv na njen glas. Tako, da če ste v prihodnjih tednih nameravali na kakšen koncert (objavljeni so na njeni spletni strani), nikar ne zamudite priložnosti.

Jezuita p. Tomaža Mikuša smo dolga leta lahko spremljali kot ustvarjalca in izvajalca programov za mlade, zaročence in zakonce, pa tudi za tiste, ki so želeli poglabljati svojo vero. Pred nekaj leti pa se je začel posvečati možem in ženam, ki so doživeli travmo splava, zlorabe ali ločitve. V tokratnem pogovoru smo ga povprašali o njegovem delu z ločenimi, saj je ločitev, kot pravi, “smrt nekega odnosa, smrt nekih sanj, ki si jih imel za svoje življenje, kjer je veliko žalovanja”.

V podcastu boste izvedeli, kdaj se je zgodil tisti preobrat, ki je p. Tomaža preusmeril k ljudem, ki jim je razpadel zakon, na katerih področjih okrevanja jim najbolj pomaga on, na katerih pa tisti, ki so sami šli skozi izkušnjo ločitve (Skupnost Srce). Kajti za nekoga, ki je sredi ločitve, je izjemno pomembno, da dobi “prave informacije – praktične, življenjske – tudi o tem, kako se ‘dobro ločiti’, saj se lahko ločiš tudi slabo”, pripoveduje.

Spregovoril je tudi o duhovnih počitnicah, ki jih poleti organizira za ločene in njihove otroke. Tam jim predvsem želi, da bi bili čim več v naravi, ob dolinah, slapovih … Da bi imeli prilike za pogovor in da bi dobili občutek, da so del skupnosti, del “družine”, ki so jo sami izgubili. Sicer pa p. Tomaž tudi vedno poskrbi, da ljudje gredo malo preko svojih meja. “Pomagati nekomu, da pride na vrh Mangarta, je lahko nekaj, kar nekomu da večjo samozavest in si lahko reče: ‘Če sem to zmogel, zmorem še kaj drugega v življenju'”, je prepričan.

Pot od pretežno športnega novinarja do pisca zgodb, ki so prepogosto prezrte b naši družbi. Od spremljanja naših športnikov na največjih svetovnih odrih do odkrivanja zgodb, ki jih preko krščanskega portala Aleteia prinaša v naše domove.

Z Lojzetom Grčmanom, ki svoje športne strasti ne uspe skriti niti v večinsko ženskem kolektivu, s katerim je trenutno obkrožen tako v domačem kot službenem okolju, smo spregovorili o vlogi športnih novinarjev v času, ko so vse informacije le nekaj klikov stran.

Kaj je pretehtalo, da je svojo sanjsko službo zapustil in se pred petimi leti pridružil ekipi Aleteie? Kakšno vlogo je pri tem odigrala njegova družina?

Lojze pa ni le novinar spletnega portala Aleteia, v knjižno obliko je pretvoril življenjsko zgodbo selektorja rokometne reprezentance in nekdanjega vrhunskega rokometaša Uroša Zormana. V tem prazničnem decembru ga lahko srečate na kakšni izmed promocij knjige Na spletni prižnici, v kateri niza razlage in spodbude duhovnika Martina Goloba.

V tem podkastu pa Lojze spregovori tudi o sovražnem oz. zaničujočem govoru na spletu.

Vabljeni k poslušanju!

Vse, kar je Klemnu Jančiču ostalo po požaru, ki je do tal uničil njegovo slaščičarno, je bil kup krp. Še v času epidemije je osem mesecev ustvarjal svojo zgodbo in v poslovnem svetu udejanjal svoje slaščičarske sanje. Nato se je ob koncu novembra 2011 vse to spremenilo in čez noč se je moral Klemen odločiti, ali bo svoje sanje zavrgel ali bo vztrajal.

Dobrotniki, ki so mu takrat priskočili na pomoč, so »sokrivi,« da nikoli ni zares pomisli, da bi prenehal sanjati, ampak se je pogumno podal na novo pot ustvarjanja slaščičarsko – pekovskih izdelkov in njegova velika želja za prihodnost je ustvariti slaščičarsko akademijo.

Sedaj je ponosen lastnik slaščičarne in kavarne Klemen, obenem pa prepričan, da je dobrota Slovencev neverjetno velika, za kar je neizmerno hvaležen.

Kakšna je bila njegova pot, ki ga je preko Francije pripeljala do Trzina? Kako se je kot mlad podjetnik podal v nepredvidljivo slovensko poslovno okolje? Nakup kakšne slaščice priporoča vsem moškim za njihove žene? :)

#035 - Urša Cankar Soares by Iskreni

Vojna v Ukrajini je na begunsko pot poslala na milijone ljudi. Nekateri izmed njih so svoj dom začasno našli tudi pri slovenskih družinah. Tri mamice s skupno šestimi otroki so prišle iz ukrajinskih zaklonišč, kjer so bili pokriti le z vrečami za smeti, do družinske mize k družini Tikvič v Črenšovcih v Prekmurju. Kljub temu, da so pri Tikvičevih že pred sprejemom beguncev pod isto streho živele tri generacije, so naredili ta velik korak in odprli svoj dom za te begunske družine.

Pred mikrofon našega podkasta smo tokrat povabili Marjetko Tikvič, ki nam je v iskrenem pogovoru opisala, kateri so glavni izzivi, s katerimi se sedaj vsakodnevno spopadajo, kako sobivajo, na kakšen način se sporazumevajo, predvsem pa kaj to pomeni za njihov družinski odnos.

Ste mislili, da je slovenska država dobro poskrbela za begunce, ki so prišli v Slovenijo? Poslušajte naš podkast, v katerem odgovorimo tudi na to vprašanje, izvedeli pa boste tudi, kako ukrajinske družine komunicirajo z domačimi, ki so ostali v Ukrajini ter kdaj pričakujejo, da se bodo lahko vrnili domov.

Vabljeni k poslušanju!