Od setve do žetve RTVSLO – Prvi

V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.

Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.

V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.

Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.