Dnevna Božja beseda HOZANA.si

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 19,9-11.14-21.31-36
Psalm: Ps 48,2-4.10-11
Evangelij: Mt 7,6.12-14

Vrstica iz evangelija: »Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,14)

Berilo (2 Kr 19,9-11.14-21.31-36)

Asirski kralj Senaherib je poslal poslance h kralju Ezekiju: »Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ›Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja. Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil?‹« Ezekija je sprejel pisanje iz rok poslancev in ga prebral. Nato je šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.

Potem je Ezekija molil: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo. Gospod, nagni svoje uho in poslušaj! Gospod, odpri svoje oči in glej! Sliši besede, ki jih je poslal Senaherib, da bi zasramoval živega Boga! Gospod, res so asirski kralji pokončali narode in njih dežele ter pometali njihove bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati. Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«

Tedaj je poslal Amosov sin Izaija tole sporočilo Ezekiju: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Kar si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.‹ To je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem: ›Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska; maje z glavo za teboj, hči jeruzalemska. Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek in peščica rešenih s Sionske gore. Gospodova gorečnost bo to storila.‹

Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: ›Ne bo prišel v to mesto, ne ustrelil tja puščice, ne ga naskočil s ščitom, ne nasul nasipa zoper njega. Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto ne bo prišel, govori Gospod. To mesto bom branil, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.‹«

Tisto noč je šel Gospodov angel in jih v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč. Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah.



Psalm (Ps 48,2-4.10-11)

Odpev: Bog utrjuje svoje mesto na veke.

Velik je Gospod in vse hvale vreden,
v mestu našega Boga.
Njegova sveta gora, prekrasna višina,
je veselje vse zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.


Vzvišena Sionska gora
je mesto velikega kralja.
V njegovih močnih utrdbah
nam je Bog varna obramba.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.


Spominjamo se tvoje milosrčnosti
sredi tvojega svetišča, Gospod.
Tvoje ime in tvoja hvala
sega do kraja zemlje.

Bog utrjuje svoje mesto na veke.




Evangelij (Mt 7,6.12-14)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo. Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo hodijo po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 17,5-8.13-15.18
Psalm: Ps 60,3.4-5.12-13
Evangelij: Mt 7,1-5

Vrstica iz evangelija: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« (Mt 7,1)

Berilo (2 Kr 17,5-8.13-15.18)

Asirski kralj Salmanasar je šel nad vso deželo, prispel pred Samarijo in jo oblegal tri leta. V devetem letu izraelskega kralja Oseja pa je asirski kralj zavzel Samarijo, odvedel Izraelce v pregnanstvo v Asirijo ter jih naselil po medijskih mestih.

Izraelovi sinovi so se namreč pregrešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, ter častili tuje bogove. Živeli so po običajih narodov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi sinovi. Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih in vidcih: »Obrnite se od svojih hudobnih potov in spolnjujte moje zapovedi, moje zakone natančno po postavi, ki sem jo dal vašim očetom, in po tem, kar sem vam sporočil po svojih služabnikih prerokih!«

Pa niso poslušali, ampak so postali trdovratni kakor njih očetje, ki niso zaupali Gospodu, svojemu Bogu. Zavrgli so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je bil sklenil z njihovimi očeti, prav tako tudi njegove naredbe, katere jim je zabičal. Gospod se je zelo razsrdil nad Izraelom; zavrgel jih je izpred svojega obličja, da ni ostalo nič razen Judovega rodu samega.



Psalm (Ps 60,3.4-5.12-13)

Odpev: Gospod, poslušaj in usliši me.

O Bog, zavrnil si nas,
razbil si naše bojne vrste,
jezil si se na nas:
O, dvigni nas zopet!

Gospod, poslušaj in usliši me.


Pretresel si deželo, jo razklal;
zaceli njene razpoke, ker se maje!
Naložil si svojemu ljudstvu trdote,
z omotičnim vinom si nas napojil.

Gospod, poslušaj in usliši me.


O Bog, zakaj si nas zavrgel,
in nič več ne hodiš z našimi vojskami?
Daj nam pomoč zoper sovražnika;
zakaj ničeva je človeška podpora!

Gospod, poslušaj in usliši me.




Evangelij (Mt 7,1-5)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s tako boste sojeni, in s kakršno mero merite, s táko se vam bo odmerilo. Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa‹, pa je bruno v tvojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 49,1-6
Psalm: Ps 139,1-3.13-15
2. berilo: Apd 13,22-26
Evangelij: Lk 1,57-66.80

Vrstica iz evangelija: »Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom« (Lk 1,80)

1. berilo (Iz 49,1-6)

Poslušajte me, otoki, pazite, ljudstva v daljavi! Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju. Napravil je moja usta kakor oster meč, zakril me je s senco svoje roke, naredil me za gladko puščico, me skril v svojem tulu. Rekel mi je: »Moj služabnik si, Izrael, ki se bom v tebi poveličal.« Jaz pa sem si rekel: »Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč.« Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo.

Zdaj pa govori Gospod, ki me je ob rojstvu upodobil za svojega služabnika, da nazaj privedem Jakoba k njemu, da zberem Izraela za njega. Počaščen sem bil v Gospodovih očeh in moj Bog je bil moja moč. Rekel je torej: »Premalo je, da si mi služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.«



Psalm (Ps 139,1-3.13-15)

Odpev: Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.

Gospod, preiskuješ me in me poznaš;
ti prodreš v moje misli od daleč;
ko hodim in ko ležim, ti vidiš
in na vsa moja pota paziš.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.


Ti si namreč naredil moje telo,
me stkal v telesu moje matere;
hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen,
ker so čudovita tvoja dela.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.


Mojo dušo poznaš popolnoma,
ni ti bilo skrito moje bistvo,
ko sem bil oblikovan na skrivnem,
ko sem bil tkan v globočinah zemlje.

Hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen.




2. berilo (Apd 13,22-26)

Tiste dni je Pavel rekel: Bog je našim očetom za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: »Našel sem Davida, Jésejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnjeval vse moje želje.« Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore.

Ko je Janez končeval svoje življenje, je govoril: »Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.« Možje, bratje, sinovi Abrahamovega roda, in kar je bogaboječih med vami: nam je poslana beseda odrešenja.



Evangelij (Lk 1,57-66.80)

Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo, in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!« In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«

Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga. Strah je obšel vse njihove sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.« Otrok pa je rastel in se krepil v duhu; in bil je v samoti do dneva, ko se je prikazal Izraelu.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Job 38,1.8-11
Psalm: Ps 107,23-24.25-26.28-29.30-31
2. berilo: 2 Kor 5,14-17
Evangelij: Mr 4,35-41

Vrstica iz evangelija: »Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: 'Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?'« (Mr 4,41)

1. berilo (Job 38,1.8-11)

Tedaj je Gospod iz viharja spregovóril Jobu in rekel: »Kdo je zaprl morje z vrati, ko je izbruhnilo in ušlo iz materinega naročja; ko sem mu dal za oblačilo meglice, za njegove plenice temne oblake, ko sem nasipal proti njemu svojo mejo, mu postavil zapah in vrata ter rekel: ›Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!‹?«



Psalm (Ps 107,23-24.25-26.28-29.30-31)

Odpev: Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.

Tisti, ki so z ladjami odpluli na morje,
da bi trgovali na širnem vodovju,
ti so videli Gospodova dela
in njegove čudeže na globokem morju.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.


Rekel je in je vzdignil veter,
nevihto, ki je visoko dvignila valove.
Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen,
njihova duša je v nesreči drhtela.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.


V svoji stiski so vpili h Gospodu,
iz njihovih nadlog jih je izpêljal.
Vihar je spreménil v tišino,
utihnili so valovi.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.


Razveselili so se, da se je vihar pomíril,
pripluli so v pristanišče, kamor so želeli.
Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.




2. berilo (2 Kor 5,14-17)

Bratje in sestre, Kristusova ljubezen nas je privedla do tega, da smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je Kristus umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in vstal. Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu. Čeprav smo Kristusa poznali po mesu, ga zdaj ne poznamo več tako. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.



Evangelij (Mr 4,35-41)

Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljímo se na drugo stran!« Ko so odslovíli množico, so ga vzeli s seboj v čolnu, v katerem je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Krn 24,17-25
Psalm: Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34
Evangelij: Mt 6,24-34

Vrstica iz evangelija: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?« (Mt 6,27)

Berilo (2 Krn 24,17-25)

Po smrti duhovnika Jójada so prišli Judovi knezi in se poklonili kralju Jóasu. Kralj je poslušal njihove nasvete in zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, ter služili boginjam in malikom. Tedaj je prišla Božja jeza nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. Poslal je mednje preroke, da bi jih obrnili h Gospodu. Ti so jih svarili, a niso poslušali.

Tedaj je Božji Duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jójada; ustopil se je pred ljudstvo ter jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli sreče. Ker ste zapustili Gospoda, je on zapustil vas.«

Zarotili so se zoper njega ter ga na kraljevo povelje posuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše. Kralj Jóas se ni spomnil dobrote, ki mu jo je bil izkazal njegov oče Jójada, ampak je umoril njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in kaznuje.« Ko je preteklo leto, se je vzdignila aramska vojska zoper Jóasa. Ko so prišli v Juda in Jeruzalem, so med ljudstvom pobili vse ljudske kneze in ves njihov plen poslali kralju v Damasku. Dasi je aramska vojska prišla z neznatnim številom mož, jim je vendar Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so nad Jóasom izvršili sodbo.

Ko so ti odšli od njega – zapustili so ga namreč hudo bolnega –, sta se njegova služabnika zarotila zoper njega zaradi krvi sina duhovnika Jójada ter ga umorila na njegovi postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, a ne v kraljevskih grobovih.



Psalm (Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34)

Odpev: Bog je milostljiv vekomaj.

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,
prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:
na veke utrdim tvoj zarod,
za vse rodove utemeljim tvoj prestol.

Bog je milostljiv vekomaj.


Vekomaj mu ohranim svojo milost
in trdna mu bo ostala moja zaveza.
Njegov zarod naredim večen
in njegov prestol ko nebeške dneve.

Bog je milostljiv vekomaj.


Če zapustijo njegovi sinovi mojo postavo
in ne bodo hodili po mojih poveljih,
bom s šibo kaznoval njih pregreho
in z udarci njihovo krivdo.

Bog je milostljiv vekomaj.


Če oskrunijo moje zakone
in se ne bodo držali mojih zapovedi,
jih bom kaznoval, toda milosti ne bom odtegnil
in svoje zvestobe ne bom prelomil.«

Bog je milostljiv vekomaj.




Evangelij (Mt 6,24-34)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?

In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 11,1-4.9-18.20
Psalm: Ps 132,11.12.13-14.17-18
Evangelij: Mt 6,19-23

Vrstica iz evangelija: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6,21)

Berilo (2 Kr 11,1-4.9-18.20)

Ko je Ohozijeva mati Atalija videla, da je njen sin mrtev, je sklenila uničiti vse kraljeve potomce. Toda Josaba, hči kralja Jorama in Ohozijeva sestra, je vzela Ohozijevega sina Jóasa, ga skrivaj odstranila izmed kraljevih sinov, ko so jih morili, in ga spravila z njegovo dojiljo vred v spalnico. Tako so ga skrili pred Atalijo, da ni bil umorjen. Ostal je pri njej šest let skrit v Gospodovi hiši, Atalija pa je kraljevala nad deželo.

V sedmem letu pa je dal duhovnik Jójada poklicati stotnike vojakov in stražarjev. Peljal jih je k sebi v Gospodovo hišo, sklenil z njimi zavezo, jih zaprisegel in jim pokazal kraljevega sina. Stotniki so storili povsem tako, kakor je naročil duhovnik Jójada. Vsak je vzel svoje može, tiste, ki so v soboto prihajali, in tiste, ki so v soboto odhajali, in prišel k duhovniku Jójadu. Duhovnik je dal stotnikom sulice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovi hiši.

Ko so se stražarji, vsak z orožjem v roki, postavili od južne strani templja do severne strani med oltar in tempelj okoli kralja, je pripeljal kraljevega sina in mu nadel načelek in zapestnice. Tako so ga napravili za kralja, ga mazilili, nato ploskali z rokami in vzklikali: »Živel kralj!«

Ko je Atalija slišala vzklikanje stražarjev in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. Pogledala je, in glej, na stojišču je stal kralj, kakor je bil običaj, in pri kralju stotniki in trobentači, in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trombe. Tedaj je Atalija pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!« Duhovnik Jójada pa je zapovedal stotnikom, vojnim poveljnikom: »Odpeljite jo med vrstami iz templja! Kdor se ji pridruži, naj bo z mečem ubit!« Duhovnik je namreč naročil, naj ne bo ubita v Gospodovi hiši. Napravili so ji prostor in ko je prišla skoz konjski vhod v kraljevo palačo, je bila tam umorjena.

Nato je Jójada sklenil zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, prav tako tudi med kraljem in ljudstvom. In vse ljudstvo dežele je šlo v Baalov tempelj in ga razdejalo. Njegove oltarje in podobe so popolnoma zdrobili, Baalovega duhovnika Matana pa umorili pred oltarji. Nato je duhovnik postavil straže pri Gospodovi hiši. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno.



Psalm (Ps 132,11.12.13-14.17-18)

Odpev: Gospod je izbral svoje svetišče.

Gospod je prisegel Davidu trdno obljubo,
od katere ne bo odstopil:
»Potomca iz tvojega rodu
bom posadil na tvoj prestol.

Gospod je izbral svoje svetišče.


Če bodo tvoji sinovi držali mojo zavezo,
zapovedi, katerih jih učim,
bodo tudi njihovi sinovi
vedno sedeli na tvojem prestolu.«

Gospod je izbral svoje svetišče.


Gospod je izvolil Sion,
si ga zaželel kot svoj sedež:
»To je moje počivališče za vedno;
tu bom prebival, ker sem ga želel.

Gospod je izbral svoje svetišče.


Tam bom vzbudil Davidu rog,
pripravil lučko svojemu maziljencu.
Njegove sovražnike ogrnem s sramoto,
nad njim pa bo žarela moja krona.«

Gospod je izbral svoje svetišče.




Evangelij (Mt 6,19-23)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi kopljejo in kradejo. Nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Svetilka tvojega telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo vse tvoje telo svetlo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo vse tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notranja luč stemni, kolika bo tema!«