17 episodes

Marko Balažic, Boštjan Furlan, Martin Nahtigal in Ožbej Peterle analizirajo aktualne politične teme v humornem vzdušju.

Zakaj Peto kolo: "Ker nismo ne eni, ne drugi, ne levi, ne desni ... Ker smo tretje kolo, a nam koncept trojk ni všeč ... zato Peto kolo!"

Peto kol‪o‬ Peto kolo

    • Politics
    • 5.0 • 2 Ratings

Marko Balažic, Boštjan Furlan, Martin Nahtigal in Ožbej Peterle analizirajo aktualne politične teme v humornem vzdušju.

Zakaj Peto kolo: "Ker nismo ne eni, ne drugi, ne levi, ne desni ... Ker smo tretje kolo, a nam koncept trojk ni všeč ... zato Peto kolo!"

    Primeren odziv in brezmadežnost

    Primeren odziv in brezmadežnost

    Po neuspešni konstruktivni nezaupnici, se vse sile usmerjajo v projekt predsedovanja, ki bo (poleg epidemije) najbolj zaznamoval mandat te vlade. Tega je treba predstaviti v luči, ki bo odgovarjal potrebam dnevne politike in politične mobilizacije: »Pred prejšnjim predsedovanjem je bila situacija podobna, takrat so novinarji v Bruselj pošiljali pismo, da je predsedovanje Slovenije največja grožnja EU.«

    Po drugi strani ostaja vprašanje, ali je pretiran odziv na pisanje novinarke z zadnjo serijo vabil Evropski komisiji preko socialnih omrežij, res primeren in vreden statusa najvišjih politikov v državi. Kot je ob okrogli mizi dejal predsednik Pahor, imamo zastrupljeno politično ozračje, kjer nihče več ne izbira sredstev in pazi na besede: »Figa v žepu je postala modus operandi. Izkrivljanje slike navzven Sloveniji ne dela nič dobrega. Z nesodelovanjem pa žal zapravljamo enormen potencial, ki ga imamo.«

    Ali za Slovenijo res veljata temeljna paradoksa, da žrtve morajo biti, da imamo lahko mučenike ter da cena, da ostanemo na vrhu kupa gnoja, ni nikoli previsoka, izveste v pogovoru (tokrat okrnjene) zasedbe podcasta Peto kolo. Na kratko tudi o tem, do katere mere bo lahko v enem letu sistem spremenil nov zdravstveni minister.

    Vabljeni k poslušanju!



    Vir fotografije: Politico Europe

    • 38 min
    O kulturi in politiki

    O kulturi in politiki

    V počastitev kulturnega praznika, smo v podcastu Peto kolo o stanju kulture v luči aktualnega političnega dogajanja razpravljali z akademikom prof. dr. Jožetom Muhovičem.

    Je Slovenija res zgodba o uspehu, ali pa nam ta krilatica meče le pesek v oči, da smo že na cilju, pa se v resnici proti cilju nismo še niti odpravili: »Še vedno smo na nek način ujeti v koordinatni sistem konservativnosti in naprednosti, kjer ima ena stran pozitivni, druga pa negativni predznak.«

    Kot lahko ugotovimo pri interpretaciji demokracije, je najbolj napredno tisto, kar samo sebe najbolj glasno razglaša za napredno: »Kadar se v kulturi predstavi privid dominantne naprednosti, ideje ne morejo tekmovati med seboj.«

    Podobno, kot posplošujemo umetnost na vse vidike kulturnega, pa s politiko relativiziramo vse vidike družbenega. Zavračanje vabil k predsedniku, relativizacija institucij, forma pred vsebino in izogibanje odgovornosti, erodira še tisto malo pozitivnih zgledov, ki jih imamo na voljo.

    Vabljeni k poslušanju!



    Vir foto: socialna omrežja

    • 50 min
    O interpelaciji, samokritiki in družbenemu angažmaju

    O interpelaciji, samokritiki in družbenemu angažmaju

    Ob interpelaciji Janeza Ciglerja Kralja, se o Karlu Erjavcu ne pogovarja nihče več. Ali je šlo le za dimno zavezo za galanten umik nezaupnice, ali pa je minister posredoval svojo voljo, da so Iskreni dobili denar, ki jim ni bil namenjen, izveste v tokratnem podcastu Peto kolo.

    Če nadzorni procesi ne bodo pokazali nepravilnosti, bi se moralo za ministra končati pozitivno: »Je pa neobičajna praksa, da so bili v izbirno komisijo imenovani posamezniki iz kabineta ministra. Tudi če je potekalo vse v najlepšem redu, si s tem dal žogico v roke političnim nasprotnikom.«

    Po drugi strani predstavljajo Iskreni idealni povod za kulturnobojniški refleks, ki se ga na vse pretega skuša sprožiti: »Če si drugačen od prepričanja določene skupine, si označen kot nenormalen, čeprav v demokraciji stvari tako ne bi smele funkcionirati.« Žal pa se prevečkrat pokaže, da gre ob manjku vsebine, le za politično metodo: »Če uspemo zrušit enega ali več ministrov, bo vlada težko nastavila novega. To je končni cilj.«

    V drugi polovici pa o tem, do katere mere moraš biti apologet političnim potezam ene ali druge strani ob javnih nastopih: »To, da se z nekom pogovarjaš, še ne pomeni, da se z njim strinjaš. Poanta je ponuditi različne poglede in dati s tem gledalcu možnost, da se sam odloči. Ko umre pogovor, umre demokracija.«

    Na vprašanji, ali konservativna stran zapade v moment, da v želji po dialogu zanika samo sebeter ali s(m)o konservativci preveč samokritični, in to uporabljamo kot izgovor za slabše družbeno udejstvovanje, pa si lahko odgovorite tudi ob modrovanju stalnih komentatorjev Martina Nahtigala, Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica.

    Vabljeni k poslušanju!

    • 42 min
    Poskus četice obupanih in malo večja četica na Kapitolu

    Poskus četice obupanih in malo večja četica na Kapitolu

    Karlu Erjavcu je v tretje uspelo prešteti, koliko kislih kumaric bo vložil v parlament. O bistroumnem nesmislu, ali je številka 42 vseeno bližje številki 46, kot številka 43, bodo v podcastu Peto kolo komentirali stalni komentatorji. »Običajno se nezaupnice vlaga, ko imaš zagotovljenih nekaj poslancev nad potrebno večino, saj imaš v tem izkaz dejanskega nezaupanja obstoječi vladi s strani večine. Tokrat so šli v podvig zgolj z upanjem, da je temu tako. Nekako podobno, kot je, misleč, da neizbežno sledijo predčasne volitve, odstopil Šarec.«

    Med snemanjem se je javil ameriški Slovenec Gojko Stare, ki je razmere v ameriški prestolnici opisal kot »veliko zmešnjavo«. Trump s svojim pristopom, ki ga je bil vajen iz poslovnih vod, ni spoštoval procesa in iskanja srednje poti, zato je bil slab predsednik. Ukinitve njegovih računov na socialnih omrežjih so zato veseli tudi Republikanci, saj jim je povzročil veliko škode. Ameriški kongres je že izglasoval obtožnico zoper Trumpa, vendar je malo verjetnosti, da bi ga Senat na koncu obsodil.

    Umirjena in trezna razlaga ameriškega državljana petokolonašev ni odvrnila od analiziranja nebistvenega, kdo vse je v zadnjih 200 letih zganjal nasilje na Kapitolu in kdo je k temu spodbujal.

    Ob prepletu misli, katera stranka je bila na Slovenskem ustanovljena prva, smo odgovorili tudi na vprašanja: Ali ima Ustavno sodišče pravico odločati o upravičenosti referendumov, ali ima ljudstvo pravico odločati o sposobnosti obrambe države? So odločitve US postale politične? Kako je referendume Nemcem priskutil Avstrijec in ali so Švicarji kaj bolj odgovorni, ker veliko glasujejo?

    V manj kot letu dni delovanja, je podcast zlezel iz rdečih številk, saj je pridobil svojega prvega sponzorja! Kdo to je, izveste v podcastu Peto kolo.

    Vabljeni k poslušanju!

    Foto: 24ur.com/AP

    • 47 min
    Annus horribilis, plebiscit in civilna družba

    Annus horribilis, plebiscit in civilna družba

    Skozi misel nemškega sociologa Ralfa Dahrendorfa, da potrebujemo 6 mesecev, da spremenimo politični sistem, 6 let za spremembo ekonomskega sistema in 60 let za vzpostavitev mehanizmov delovanja družbe, smo skušali v tokratni epizodi Petega kolesa odgovoriti na vprašanja: »Kje smo 30 let od plebiscita, kako smo preživeli leto 2020 in kakšno je stanje naše civilne družbe danes?«

    Čeprav Božo Repe meni, da je Slovenija neuspešna država, težko najdemo kategorijo, po kateri bi jo uvrstili med neuspešne. Ob obletnici plebiscita je opazno, da v ospredje levo od sredine zopet prihaja mantra, da smo se pred 30 leti odločili za demokracijo, za kapitalizem pa ne.

    V družbenem razvoju imamo še veliko rezerve, energijo pa raje usmerjamo v nekonstruktivne debate, ki ne gradijo samozavesti: »Zelo radi jamramo in nikoli nismo zadovoljni.« Pogovarjajmo se raje o pozitivnih stvareh, ki nas lahko povezujejo: »Izgraditi moramo pozitiven odnos do lastnega naroda. Zgraditi je treba mit, ki nas bo povezoval in ne razdvajal.«

    Iskanje odrešenika in 46 glasov je v preteklem letu razkrilo vso bedo slovenske politike, ki jo dobro utelesi vprašanje: »Če Janeza Janšo povozi avtobus, kaj se bo zgodilo z identiteto slovenske politike?«

    Med nalogami po 30 letih nam ostaja vzgoja za razumevanje države, za civilno družbo. Slabo je, če pojma civilne družbe nočemo razumeti ali ga razumemo napačno: »V politiki nihče ne dojema civilne družbe kot nekaj neodvisnega od države in dobrodošlo korekcijo stranpoti države. Je pa treba izpostaviti, da je pojem često namerno ugrabljen.«

    Za več optimizma v prihodnje naj služi misel: »Če načrtuješ za leto, posadi žito. Če za desetletje, posadi drevo. Če za življenje, pa vzgajaj ljudi!« … »In poslušaj Peto kolo!«

    Vse dobro v novem letu!

    • 41 min
    Dialog, odgovornost in Karl Erjavec

    Dialog, odgovornost in Karl Erjavec

    V predbožičnem času po navadi posvečamo več pozornosti iskanju metafizičnega. Temu se nismo izognili niti v podcastu, kjer smo skušali več pozornosti nameniti premisleku o stanju demokracije v Sloveniji skozi temelje iskanja spoštovanja, razumevanja drugega in dialoga.

    Ugotovimo lahko, da podobno kot pri osebnem odnosu, problem nastane, ko se nehamo poslušati. Žal dejstvo, da je komunikacija omejena na 140 znakov, ne pripomore k temu, da bi v resnici razumeli mnenje drugega. Danes je nepredstavljivo, da bi v časopisih lahko prebirali dopisovanja med Janezom Janšo in Slavojem Žižkom, kot se je to denimo dogajalo v začetku devetdesetih let.

    Če je bistvo delovanja družbe v soočenju mnenj ter sta ostra debata in razprava v demokraciji nujno potrebni, pa opazimo, da do tega pravzaprav ne prihaja. Namesto tekmovanja idej, smo podvrženi tekmovanju Janša / ne-Janša. Celo do mej absurda, saj bi v tem trenutku lahko predsednik vlade postal Kim Džong-un, če bi le zagotovil 46 glasov poslancev.

    Po mnenju dr. Urbana Vehovarja, gre razloge iskati v neodgovornih elitah, ki so izgubile sposobnost širšega razmisleka, kar se kaže tudi pri epidemiji: »Umanjka zmožnost sočutja. Ni nikakršne reakcije med strokovnjaki in političnimi elitami, ki bi dajala težo žalostnim statistikam.« … »Potencial, da se naučimo sočutja, v narodu imamo.« … »Demokratična tradicija bi lahko delovala le, če bi imeli elite, ki bi nastopale v smeri skupnega dobrega.«

    Obenem pa je treba nastaviti ogledalo: »Ni težava v politikih, ki so nemoralni. Težava je v nas, ker jih ne kličemo na odgovornost ter se nam ti kot bumerang vračajo v dnevno politiko.« Prav tako preveč energije porabimo s tem, da nasedamo na debatah, ki so nepomembne in bodo že naslednji teden pozabljene: »Več tednov se ukvarjamo s tem, kaj, ali česa ne bo naredil Desus, namesto, da bi od vlade zahtevali, da bi sprejela ustrezne ukrepe, ki bi jih lahko vsi skupaj implementirali.« … »Do številke 46 je še daleč in je bolj verjetno, da bi prišlo do predčasnih volitev, kot bi se oblikovala druga vlada.«

    V času, ko skozi polarizacijo zmanjšujemo vlogo posameznika v procesih odločanja, pa se je smotrno spomniti besed Franza Königa: »Če hočemo začeti dialog, se ne smemo odpovedati skrajni strogosti in veliki umski poštenosti. Predvsem moramo spoštovati sogovornika, njegovo osebnost in njegove misli. Če naj bližnjega ljubimo, ga moramo spoznati, razumeti in mu pokazati, da tega dogajanja ne jemljemo površno.«

    Ustvarjalci podcasta Peto kolo vam želimo vesel in blagoslovljen božič.



    Foto: Tomaž Skale

    • 39 min

Customer Reviews

5.0 out of 5
2 Ratings

2 Ratings

Top Podcasts In Politics