90 episodes

O takšnih, ki ustvarjajo presežke ... in navdihe ... in predvsem strašno hude zgodbe.

Strašno hudi Klara Škrinjar, Maja Čakarić

    • Society & Culture
    • 4.8 • 19 Ratings

O takšnih, ki ustvarjajo presežke ... in navdihe ... in predvsem strašno hude zgodbe.

    052 Urban Lečnik Spaić

    052 Urban Lečnik Spaić

    Kako apatičnega državljana spraviš k temu, da ne bo kavčni komentator in negodovalec, ampak da se bo prestavil do volilne skrinjice, ne glede na to, za katero stranko bo naposled glasoval?

    Vsaj del odgovora ima zagotovo Urban Lečnik Spaić, študent prava in vodja številnih projektov, ki bi mlade navdušili za politično participacijo in udeležbo na volitvah. Tako je pred enim letom sodeloval na delavnici Ustvarjaj državo, kmalu za tem še pri evropskem projektu Mladi za mlade, dejaven je v ekipi Pravne mreže za varstvo demokracije, s kolegico, študentko prava Niko Podakar pa je ustanovil tudi Ustavni klub, v katerem študenti razvijajo svoje pravno razmišljanje.

    Poleg tega je načelnik taborniškega rodu z 220 člani in prostovoljni gasilec, ki se je z ognjem boril tudi v nedavnem velikem požaru na Krasu. Leta 2018 je postal Prostovoljec leta, še pred tem pa je kot srednješolec raziskoval vpliv lažnih novic in takrat načrtno objavil novico, da so na Gimnaziji Vič poskusno ukinili svinjino v vseh obrokih, meso pa ob petkih v celoti.

    • 30 min
    Dijana Matković - posebna izdaja

    Dijana Matković - posebna izdaja

    Dolge noči za kuhinjsko mizo. Računalnik, pisanje, družba muc, brez ljudi. To je le grob oris ustvarjalnega procesa Dijane Matković. »Bolj kot oris procesa ali priporočilo, je to lahko opozorilo, česa ne početi, ker je bilo zelo nezdravo: ponoči sem delala, ful enih redbulov spila, pivo, cigarete …«
    Dijana Matković pravi, da je bilo obdobje pisanja precej intenzivno. »Na trenutku se mi je zdelo, da grem tako daleč z intenzivnostjo in ob tem nekakšno avtodestruktivnostjo, da bom pač na neki točki pristala na urgenci.«
    Na srečo ni. A na srečo tudi ni odnehala. Lani je tako pri Cankarjevi založbi izšel njen roman Zakaj ne pišem.
    Pisanje ponoči in spanje čez dan je po njenem odlična strategija za izogibanje bivanju v družbi. Odmik je Dijana potrebovala, četudi je prav bivanje v družbi rdeča nit njenega romana. Če nit še nekoliko odvijemo in se potopimo v roman ali pa v svoje izkušnje, postane razvidno, da nikakor ni preprosto biti član družbe, sploh ne takšne, ki se tudi nerada pogovarja o težavah vseh vrst in iz katere se marsikdo rad umakne. Tudi Dijana se je.
    Kako in zakaj, nam pojasnjuje v avtofikcijskem romanu Zakaj ne pišem, v katerem nas kot literarna oseba odpelje do svojega otroštva, nas skozi izkušnje in socialno-ekonomski položaj svoje družine in nje same seznanja z obremenjenostjo delavcev, nižjega družbenega razreda in vseh drugih bolečih pasti sistema, zaradi katerih ne sodiš ne sem ne tja, zaradi katerih nimaš zaledja in varnostne mreže, v katero se lahko ob padcih varneje uloviš, in ki marsikoga pripeljejo do tega, da se pač ne gre več … 
    Da obmolkne, se še sam dodatno porine na obrobje družbe, iz nje izstopi v popolno osamo, neha proizvajati ali – povsem ne odneha. Razen če se ne pobira po delcih, gre dalje, čeprav ves razdrobljen, in, če nič drugega, vsaj piše.
    »Pravzaprav sem po svoje hotela pokazati, zakaj mnogi, kot sem jaz, ki prihajajo iz podobnega, priseljensko delavskega okolja, ne pišejo, zakaj oni ne ustvarjajo, zakaj je na področju kulture samo 16 odstotkov ljudi iz delavskega razreda. Ja, ravno zato, ker se morajo za preživetje ukvarjati z drugimi rečmi, ker verjamejo, da so ničvredni, da njihove zgodbe niso pomembne. Mogoče jim je bilo tudi priučeno, da ustvarjanje ni zares delo,« je povedala Dijana Matković v podkastu.

    • 28 min
    Vesna Mikolič - posebna izdaja

    Vesna Mikolič - posebna izdaja

    Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. 
    Da so besede njen čarobni svet, je vedela že zgodaj: »Spomnim se, koliko mi je pomenilo, ko sta mi mama in oče po odličnem spričevalu v prvem razredu uresničila željo in mi kupila tiste znamenite štiri Disneyeve knjige. Še danes zelo živo vidim, kako sem na zadnjem sedežu našega fička, tiščala paket in še zdaj občutim tisto neznansko srečo, ki me je takrat prevevala, ko sem imela knjige v rokah,« nam je povedala v podkastu.
    Danes je jezik v središču njenega raziskovanja – v polju kulture, medkulturne pragmatike, nenasilne komunikacije, znanosti, turizma in književnosti.
    Kot pravi, je odnos vsakokratnega govorca do jezika tisto, kar dela jezik živ. »Eno in isto sporočilo lahko poveš različnim ljudem ali pa v različnih urah dneva, pa bo dobilo vsaj deloma drugačne konotacije. / … / Kombinacij je nešteto. To je tisto, kar me pritegne tako pri raziskovalnem delu kot tudi takrat, ko se prepuščam leposlovju, ko ugotavljam, kako iz zelo preprostih besed nastanejo prej nepredstavljive podobe.«
    Vesna Mikolič je tudi članica Slovenskega centra PEN, uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij in sveta JAK, vodi raziskovalni program Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja, letos pa je izšel tudi njen prispevek v zborniku: Pandemic and Crisis Discourse: communicating Covid-19 and public health strategy. 

    • 28 sec
    Goran Vojnović - posebna izdaja

    Goran Vojnović - posebna izdaja

    Mogoče ste tudi vi med nami, ki se romana Pod svobodnim soncem, s podnaslovom: povest davnih dedov spominjate kot … neskončnega. V šolski knjižnici je bil med debelejšimi knjigami in prav zaradi tega se je marsikdo obotavljal, preden ga je vzel v roke. Ampak ta neskončnost je ob branju dobila drugo dimenzijo. V širine panonskega prostora se je dalo strniti ogromno življenja … in bojevanja … pa tudi idejo o svobodi.
    Prav ta roman, ki ga je pred več kot 100 leti mojstrsko napisal Fran Saleški Finžgar, je bil podlaga za strip z enakim naslovom, ki je izšel lani pri založbi Zavoda Škrateljc, in je delo pisatelja, scenarista in filmskega ter televizijskega režiserja Gorana Vojnovića in slikarja in ilustratorja Damijana Stepančiča.
    V podkastu, ki nastaja v sodelovanju s portalom Airbeletrina, ustvarjava pa ga Klara Škrinjar in Maja Čakarić, nam je proces dela, novo spoznavanje romana, skozi odrasle oči, in dejstvo, zakaj ne bo roman verjetno nikoli zaživel na filmskem platnu, predstavil Goran Vojnović.
    »Ker nisem vedel, kako drugače bi se tega lotil, sem se lotil kot filma, samo da nisem razmišljal, kdo bo to plačal,« pravi Vojnovič v podkastu ter pojasni: »Pri filmu nikoli ne bi napisal prizora, v katerem se spopadejo Slovani z Bizantinci, ker vem, da za takšen prizor denarja pač ni. Tukaj sem pa sem si mislil: ‘Bo že Damjan [Stepančič] to narisal!’ V tem smislu je bilo drugače in sem domišljiji res lahko pustil prosto pot.«

    • 24 min
    051 Zarja Muršič

    051 Zarja Muršič

    Doktorica biologije in evolucijske antropologije
    —-
    V novo, zdaj že 4. sezono podkasta Strašno hudi, se prebujamo z Zarjo – čeprav ne s tisto, rdečkasto svetlobo, ki nas tako rada obdari ob jutrih in večerih, pač pa s tisto drugo, ki močno žari kot razlagalka epidemije vse, od kar se je v naš svet zavlekel koronavirus.
    Strašno huda Zarja Muršič v medijih in na družbenih omrežjih vztrajno, dosledno, z enormno mero potrpežljivosti in dostojanstva do vseh vpletenih pojasnuje vse možne vidike tega virusa, a vedno tako, da se naslanja na znanost.
    Med drugim je doktorica biologije in evolucijske antropologije, kognitivna znanstvenica, znanstvena komunikatorka, znanstvena novinarka, zanimato jo kulturna evolucija in socialno učenje, je članica projekta Covid-19 Sledilnik, Inštituta 8. marec, urednica znanstvene redakcije Radia Študent, avtorica na Metini listi. Je tudi sodelavka projekta EUtopija, univerzitetnega raziskovalnega centra univerze v ljubljani, štipendistka MOL, finalistka izbora komunikatorice znanosti 2021, nagrajena s Čuvajem DNS in priznanjem Jabolko navdiha.
    Vendar Zarja ni zbiralka nazivov in dosežkov, je predvsem dekle, ki zavzeto teče na dolge proge pri vsem, česar se loti, in pri čemer ji družbo pogosto dela tudi rodezijska grebenarka Ada. 
    Kako nam, neznalcem »prevaja« govorico znanosti in zakaj se je za to tako zavzela; kako se spoprijema z dvomi in dvomljivci v izsledke znanosti, a tudi s svojimi zmotami; in kaj jo tako žene, da se kljub naporu ne upeha, prisluhnite v podkastu.
    —-
    Tokrat se nam je kot sogovornik pridružil tudi njen oče, etnolog in kulturni antropolog Rajko Muršič.
    Sicer pa bodo podkasti v tej sezoni pluli na glasbeni podlagi Stršano hude performerke, pevke in harfistke Zvezdane Novaković.
    —-
    Z Zarjo smo dobili v SNG Drama Ljubljana.

    • 30 min
    Iztok Simoniti - posebna izdaja

    Iztok Simoniti - posebna izdaja

    Ko se ti literatura enkrat zapečati v DNK, potem se je nikoli več ne rešiš. To se je zgodilo, kot sam pravi, tudi našemu tokratnemu sogovorniku, diplomatu, pravniku in esejistu Iztoku Simonitiju. Zgodilo se je že v otroštvu, ko je prebiral pravljice, ki jih je našel na domačih knjižnih policah, in po dolgem in po čez Karla Maya. Hitro je bilo jasno, da poti nazaj ni več; a saj si je niti ne bi želel.
    Knjige so njegov svet in tega še dandanes rad spoznava od začetkov, zlasti od grške dramatike do njene filozofije, kjer brska za počelom demokracije in ji z branjem poznejše literature ter s svojimi uvidi sledi do njenih sodobnih manifestacij. Pri tem pa se ustavlja ob krščanstvu in monističnih ideologijah, kakršne so fašizem, nacizem in komunizem. Vsaka na svoj način družbi obljublja raj na Zemlji, a se ta, kot kažeta zgodovina ali naša sedanjost, lahko izkrivi tudi v pekel.
    Zato je po mnenju Iztoka Simonitija demokracija fenomenalna družbena ureditev, saj je oblika življenja, v kateri se nam med seboj ni treba ubijati. In kljub njenim razpokam, ki jih vidimo na družbenem in političnem parketu, je kronski dokaz zanjo sedanja EU. Dokler bomo na tem območju vzdrževali demokracijo, smo narodni varni sami pred seboj.
    Ni pa demokracija samoumevna, in svobodo, kakršno ponuja, je treba znati tudi nenehno negovati. Ko razmišlja o naši skupni prihodnosti v podkastu Zamolčane zgodbe naslavlja zlasti ženske. »Rabimo ženske, ki mislijo drugače /.../ Začeti se morate intenzivno mešati v vsakodnevno življenje. Brez žensk ne bo demokracije, ker je ni mogoče imeti.«
    Sicer pa imamo vsi domačo nalogo poskrbeti za udobnejšo prihodnost, saj naš čas zahteva skrajni moralen, intelektualen in političen napor, da zaživi pravna država in da oblikujemo naša življenja tako, da bodo v prihodnosti dobra za vse. Razlogov za optimizem Simonitiju ne zmanjkuje, se pa zaveda, da bo morala vsaka generacija še kako garati.
    —-
    Iztok Simoniti je pravnik, karierni diplomat, mednarodni politolog, profesor diplomacije, tudi publicist in esejist. Napisal je več priročnikov o diplomaciji, pravu in politiologiji, je pa tudi avtor esejističnih zbirk, kot so Historia magistra mortis (2008), Religija in nasilje (2009), Deus vult: o vrednotah kristjanov (2015) in Vode svobode (2019).

    • 28 sec

Customer Reviews

4.8 out of 5
19 Ratings

19 Ratings

davorinpavlica ,

Strašno hud podkast

Strašno hud podkast s strašno hudimi zgodbami in produkcijo. Sem strašno velik oboževalec že iz časov prve, delovne verzije. Zdaj pa še bolj. ;)

Alja 🍉 ,

Hud podkast

Strašno hudo :) 👍

Top Podcasts In Society & Culture

Klemen Selakovic
Emma Chamberlain and Ramble
Maja Novak, Mayita
iHeartPodcasts
New York Times Opinion
Katelynn Nolan

You Might Also Like

Metina lista
RTVSLO – Prvi
RTVSLO – Val 202
RTVSLO – Val 202
RTVSLO – Val 202
RTVSLO – Val 202