70 episodes

O takšnih, ki ustvarjajo presežke ... in navdihe ... in predvsem strašno hude zgodbe.

Strašno hud‪i‬ Klara Škrinjar, Maja Čakarić

    • Personal Journals
    • 5.0 • 14 Ratings

O takšnih, ki ustvarjajo presežke ... in navdihe ... in predvsem strašno hude zgodbe.

    Avgust Demšar - posebna izdaja

    Avgust Demšar - posebna izdaja

    »Nujno obvestilo: Zaradi umora današnji dogodek v Mestni knjižnici Kranj odpade.« Kogar je sporočilo zmrazilo, hitro pristavimo, da je povsem izmišljeno. Umora ni bilo. Dogodek smo seveda izpeljali.
    Še več, na njem se nam je pridružil Avgust Demšar, pisatelj, ki je svoje odmevne detektivske romane o primerih inšpektorja Vrenka pretopil tudi v čisto svežo TV serijo.
    Z njim se je v Mestni knjižnici Kranj pogovarjala novinarka Oštra, centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, in avtorica podkasta Strašno hudi, Maja Čakarić. Pogovori so del projekta Literarno ozvezdje.
    —-
    Pogovor z Avgustom Demšarjem je bil posnet 10. februarja 2021 v Mestni knjižnici Kranj. Ogledate pa si ga lahko na tej povezavi.

    • 1 hr 4 min
    048 Hana Hawlina

    048 Hana Hawlina

    Znanstvenica, sociokulturna psihologinja

    Naši možgani prav radi naredijo kakšen kiks, drobno ali večjo napako. Se zgodi. Ne gre jim tega vedno zameriti. Če že poskušaš čevlje postaviti v hladilnik namesto v omaro, se lahko samo hahljaš sam pri sebi in se jim čudiš.
    Možgani so nedvomno vredni čudenja. So kot samosvoj planet, za katerega verjameš, da ga dobro poznaš, pa te redno preseneti tudi takrat, ko se sprehajaš po predelih, ki si jih že večkrat obiskal in se ti zdijo že uhojeni in znani. Njegove manj in bolj znane kotičke pri svojem raziskovalnem delu podrobneje spoznava tudi Hana Hawlina.
    Asistentki sociokulturne psihologije in doktorski študentki na švicarski univerzi Neuchatel so možgani odskočna deska v bazen, kjer sicer ni napihljivih igrač, je pa veliko možnosti za resno, a tudi igrivo preučevanje njihovih lastnosti in sposobnosti. Raziskuje, kakšne kognitivne bližnjice možgani ubirajo pri presojanju, kako tvorijo spomine, kakšno vlogo imajo pri tem naše izkušnje in vedenje … Sploh pa, kje je mesto za domišljijo, v kakšnih okoliščinah nastaja in kdaj jo sploh lahko ulovimo.
    V tem smislu je zanimivo prisluhniti tudi razmisleku, kako si naši možgani zamišljajo prihodnost. Hana se pri raziskovanju ne osredotoča le na naše možgane, njegove trike in sposobnosti, temveč tudi, kako si ne nazadnje prihodnost predstavlja več možganov, se pravi tista skupnost možganov, ki tvori družbo, prav tisto, katere člani smo in jo soustvarjamo.
    S Hano smo se v podkastu pogovarjali, kako se možgani trudijo razvozlati sedanjost in razmišljati več korakov naprej v nejasno prihodnost. Tema je toliko bolj zanimiva v tem času, ki ga je zaznamoval koronavirus z vsemi njegovimi zdravstvenimi, političnimi in družbenimi posledicami. Slabo leto že zdaj poskušamo osmišljati novo realnost, z njo pa tudi številne nove resnice in »resnice«; poskušamo, ker si jo tudi moramo. Nazaj se ne bomo vrnili.
    Kakšna ta pot bo, kakšne cilje imamo pred seboj posamezniki in družba, kako čvrsto verjamemo v prihodnost, vsa ta vprašanja si pri svojem raziskovalnem delu postavlja Hana, del odgovorov nanje pa odstira tudi v podkastu.

    • 33 min
    Jolka Milič - posebna izdaja

    Jolka Milič - posebna izdaja

    Jolka Milič je strastna in obenem še navihana opazovalka sveta in življenja v njem. Vsakič, ko njeno ime zagledaš v pismih bralcev, je jasno, da bo branje zabavno, njena poanta tehtna, pa še koga bo špiknila zraven. 
    Toda njeno ime se še pogosteje pojavi zapisano v knjigah, kjer  je podpisana kot prevajalka – zlasti italijanskih pesnikov. 
    Danes, v svojem 95. letu, še vedno prevaja: špansko, francosko in italijansko poezijo v slovenščino in slovensko poezijo v italijanščino. Včasih dela tako dolgo v noč, da že skoraj sliši prvo petelinje kikirikanje. 
    Pridružite se nam na obisku pri prevajalki Jolki Milič. Prostora je dovolj za vse. Vstopite z nami v njeno stanovanje, kjer takoj postane jasno, kako je živeti v dobri družb knjig, čeprav bi se prav lahko zgodilo, da ne bi bilo tako, in ne samo zato, ker Jolka najprej sploh ni želela brati. 
    Zakaj pa sploh bi brala? 
    Zakaj, ji je postalo jasno, ko sta nekoč s sestro skozi okno gledali onemoglega konja. Sama je videla le staro žival na cesti in voziček ob njem, sestra pa prelepega lipicanca, ob katerem stoji še prekrasna kočija. 
    Jolka ima, kot bo slišati v podkastu, vedno drugačne načrte, ampak jo življenje kar naprej rado zvleče na pot literature. Pa saj ni razloga, da bi se temu upirala. Kako je od branja prestopila k prevajanju, kako so odmevali njeni zapiski Jezne gospodinje iz Sežane, in zakaj ni prav nobenega razloga, da bi delo opustila? Prisluhnite podkastu Zamolčane zgodbe z Jolko Milič.   
    V podkastu Zamolčane zgodbe, ki ga v sodelovanju z Miro, ženskim odborom Slovenskega centra Pen, ustvarjava Maja Čakarić in Klara Škrinjar, kukamo skozi okna. V dobesednem in prenesenem pomenu. Vstopamo v prostore in svetove, do katerih večinoma nimamo dostopa, in tako glasove ustvarjalcev, ki že dolgo dejavno soustvarjajo literarne pokrajine ter bogatijo naš družbeni prostor prenašamo med poslušalce in bralce.

    • 27 min
    Suzana Tratnik - posebna izdaja

    Suzana Tratnik - posebna izdaja

    V letu, ko se zdi, da bi najraje planili v časovni stroj in šli v skoraj katero koli drugo obdobje - tisto že znano, ali katero, ki še sledi, in je mamljivo prav zato -, je prijeten privilegij, če se z romanom na kavču prestaviš v jedro devetdesetih.
     
    V devetdeseta leta iz prejšnjega stoletja. Kdor je bil takrat najstnik, se spomni, da je ta čas rad kazal dva obraza. Enega z nasmeškom do ušes, na drugem pa se je izrisovala nepoboljšljiva otožnost. V vsakem primeru pa je čas podložen z melanholično Nirvano, Pearl Jami, Radioheadiali ... Ali pa z rejvom, tako kot pri Jani.
     
    Da bi o Jani izvedeli več, je treba pristopiti do pisateljice Suzane Tratnik. Jana je njena. Je osrednja oseba v svežem romanu Pontonski most, ki je konec novembra izšel pri založbi Beletrina. 
     
    Suzana Tratnik je pisateljica, a tudi prevajalka, avtorica strokovnih del o lezbični literaturi in lezbičnem gibanju  v Sloveniji. Večkrat je bila nagrajena: z nagrado Prešernovega sklada za literaturo, pa z nagrado Novo mesto short za kratko zgodbo in z desetnico za najboljši mladinski roman. Doslej je objavila sedem zbirk kratke proze in pet romanov, nazadnje Pontonski most. 
     
    Tudi njena Jana je ustvarjalka, pisanje je njena svetla luč na koncu tunela in na to se rada nasloni. Sploh ko gre kaj narobe. In narobe gre marsikdaj. 
    V kakšnem svetu se Jana giblje in nemalo kdaj tudi rejva, pa preverite v podkastu s Suzano Tratnik.

    • 19 min
    #OštrovPodkast: Resnica v neresničnem svetu

    #OštrovPodkast: Resnica v neresničnem svetu

    Tokratna objava je pravzaprav poobjava. Podkast je nastal na Oštru, centru za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Zaradi vsebine, ki je ne bi bilo brez strašno hudih sogovornikov, pa se zdi povsem na mestu, da ga delimo tudi tu z vami.
    O letu 2020 še nismo rekli zadnje besede, zato o besedah teče beseda tudi v prvem Oštrovem podkastu. V letu skrbi za svoje zdravje in zdravje drugih ter omejevanja stikov so družbi pogosto ostale le besede, po telefonu ali videoklicu, v medijih, na družbenih omrežjih in drugod.
    Na Razkrinkavanju.si smo vse leto preverjali verodostojnost teh besed, izjav, trditev, svaril, napovedi in opozoril, ki so jih izrekali politiki, državni uslužbenci, epidemiologi, pa tudi neimenovani administratorji skupin na družbenih omrežjih, novopečeni teoretiki zarote, tevevoditelji brez teveekrana, znanstveniki in ljubiteljski mikrobiologi. 
    Če kdaj, potem je prav letos, ko je ves svet zavit v krizo, vsakomur vendarle postalo jasno, kako uničujoče so lahko dezinformacije, neresnice, zavajanja, netočne informacije, teorije zarote in drugo javno izjavljanje, katerega namen je v imenu ali pod krinko javnega zdravja vzbujati nejevero in nemir v družbi in spodkopavati demokratično javno razpravo.
    V Oštrovem podkastu smo tehtali resnico z direktorjem centra nevladih organizacij Goranom Forbicijem, s klimatologinjo in profesorico na biotehniški fakulteti Lučko Kajfež Bogataj, z zagovornikom načela enakosti Miho Lobnikom, raziskovalcem na katedri za mednarodne odnose Markom Lovcem in infektologom Tomažem Vovkom. Zanimalo nas je, kako so se dezinformacije zajedle v njihovo strokovno področje.

    • 31 min
    Veronika Simoniti - posebna izdaja

    Veronika Simoniti - posebna izdaja

    Do morja je v tem hipu tako in drugače daleč, a do njega smo se sredi te pozne jeseni odločili priti za vsako ceno. Nazadnje niti ni bilo težko. Potrebovali smo le kavč in trenirko, za ključen premik pa sta poskrbela s kresnikom nagrajeni roman Ivana pred morjem in njegova avtorica, naša tokratna sogovornica, Veronika Simoniti.
    V romanu se prepleta več pripovedovalskih niti, toda tisto, rdečo, v rokah drži babica Ivana. Spoznamo jo v 20. letih prejšnjega stoletja, ko je bila še zasanjano, čeprav uporno dekletce, z njo pa nato hodimo vštric skoraj sedem desetletij. Toda Ivana sama nam tiste skrivnosti, ki poganja roman, bralca pa žene, da vztrajno obrača strani, ne razkrije.
    Prav lahko bi se zgodilo, da bi družinska skrivnost ostala povsem zakopana in zamolčana, če pripovedovalka pa babičini smrti med pospravljanjem stanovanja, zbujanjem in brisanjem spominov ne bi našla porumenele fotografije. Na njej je brez težav prepoznala svojo mamo, babico prav tako, nenavadno pa ji je bilo, da je bila videti noseča. Je res bila? Kdo je otrok? Bi lahko imela strica ali teto? Kaj se je z njim zgodilo?  
    Babica je tiho. Gre po sledi njene tišine pripovedovalka. Košček za koščkom odkriva drobce družinske zgodovine in jih razpostavlja tako, da pravo podobo uzremo, ko jim doda še zadnjega. Vendar v preteklost njene družine ne gleda le z mikroskopom, hkrati se odmika tako daleč, da bralci uzremo še, kako se je poleg osebnih zgodb odvijala tudi naša skupna preteklost pred, med in po drugi svetovni vojni. In kaj bi utegnilo babico pripraviti do tega, da je skrivnost obdržala zase.
    Ni presenetljivo, da je Ivana pred morjem pravzprav roman o iskanju doma. Ivani se ideja doma kot skupnega zavetja nenehno izmika. Takoj, ko se ji prbliža, že se ji oddalji – podobno kot val, ki se nam lahko povsem približa, ampak še preden nas zares zalije, se že odmakne. Do naslednjega poskusa.
    - - -
    Veronika Simoniti je za roman Ivana pred morjem letos prejela nagrado kresnik. Zanj je bila nominirana tudi že pred petimi leti, ko je objavila svoj prvi roman Kameno seme. Sicer pa je objavila več zbirk kratkih zgod in prevodov iz italijanskega in francoskega jezika. Skoraj vsako njeno izvirno delo je bilo vsaj nominirano za katero od literarnih nagrad, in tudi njena zadnja knjiga, zbirka kratkih zgodb Fugato, je bilo uvrščena med finaliste nagrade Novo mesto.  

    • 20 min

Customer Reviews

5.0 out of 5
14 Ratings

14 Ratings

Alja 🍉 ,

Hud podkast

Strašno hudo :) 👍

Top Podcasts In Personal Journals

Listeners Also Subscribed To