Umetnost možnega RTVSLO – Prvi

Protesti postajajo del našega vsakdana, vsak teden policija uporabi vodni top, zrak v središču Ljubljane je vse pogosteje poln solzilca. Kaj se dogaja? In kaj ta »upor ljudstva«, pisane množice, ki nima prepoznavne politične agende, pomeni za politiko, vladajočo in opozicijsko? Kdo bi lahko na ta vprašanja bolje odgovoril kot sociolog iz katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede? Gost druge epizode druge sezone podkasta o politiki Umetnost možnega je Samo Uhan, ki pravi, da so časi za sociologe res skrajno zanimivi in izzivalni. Veseli so torej možnosti, da raziskujejo družbene fenomene, kakršnih pri nas še bilo. Žal pa niso veseli izsledkov svojih raziskav. Razmere so kaotične, v veliki meri neobvladljive. Ocenjuje, da se je zelo kmalu po prevzemu oblasti sedanje vladne koalicije zgodila erozija zaupanja v delovanje institucij. Kar ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi zgodila še erozija zaupanja v stroko, ki ni uspela uveljaviti lastne strokovne avtonomije in se je pustila instrumentalizirat. Z prvim obrazom sredinih protestov Zoranom Stevanovičem se je čez noč pojavil nov populizem, kakršnega do zdaj še nismo poznali, saj je brez jasnega sistema vrednot in jasno definiranih ciljev. Kljub vsemu Uhan ni preveč črnogled, priznava pa, da bo za umiritev razmer potreben čas.

Podkast o politiki Umetnost možnega se vrača. To je prva epizoda v novi sezoni. V uvodu v "vročo politično jesen" in v super volilno leto gostimo zgodovinarja, prevajalca, urednika revije Razpotja in kolumnista časopisa Delo Luko Lisjaka Gabrijelčiča.
Vlada ima rekordno nizko podporo, trhlo večino v parlamentu, proteste na ulicah, hkrati pa Počivalšek napoveduje "podaljške" mandata. Kako je to mogoče? In kaj nam pripoveduje pisana množica, ki se je zbrala na "proticepilskih" protestih, ki so se sprevrgli v nasilje? Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja na politični potencial te množice, ki nima nobene realne politične moči, ni artikulirana in nima vodje. Vendar se do volitev to še lahko spremeni. Dejstvo, da vlada, kljub vsem težavam, ostaja, pripisuje nemoči opozicije. Luka Lisjak Gabrijelčič tudi pove, kdo je "zombi" slovenske politike in komu za uspeh na volitvah manjka to, da preprosto ni politik. Govorimo tudi o fenomenu stranke Desus, pa tudi o iskanju slovenskega Draghija.
In imamo nov avizo, tokrat in posebej za naš podkast ga je pripravil Davorin Pavlica, naš zvesti poslušalec.

Imamo novega ministra za pravosodje, ki je širši, politični in strokovni javnosti popolnoma neznano ime. A ministrska ekipa je spet popolna in vlada vstopa v zadnje leto svojega mandata. To je bila iztočnica za Janeza Markeša, novinarja, urednika, analitika, kolumnista Sobotne priloge, najinega gosta iz prve vrste v jubilejni 20. epizodi, zadnji v tej sezoni. Govorili smo o vsem: o političnih konceptih, o tranzicijski dediščini iz devetdesetih, iz katere izhaja današnji fenomen politika Janeza Janše, o večplastni vsebini referenduma o zakonu o vodah, ki je prikladno premaknjen v poletni čas. Janez Markeš je človek knjige, fotografij Mateja Tonina na družbenih omrežjih si ni ogledal, ker omrežij sploh ne uporablja. Pač pa v nekaj minutah s citati in zgodovinskimi paralelami postavi piko in klicaj na aktualno politično dogajanje.
Aleš se je na zadnjo epizodo sezone še posebej pripravil – preštel je minute in sekunde, goste in teme. Veliko vsega je bilo in še več bo, kajti jesen bo uvod v super volilno leto 2022.
Lepo poletje in slišimo se znova septembra, v pregovorno vroči politični jeseni!

Izhodišče za debato v 19. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega je bila tokrat zdaj že znamenita izjava predsednika države, da "ni politične krize, je pa povečana politična negotovost". Časopisni novinarki, ki politično in družbeno dogajanje spremljata iz prve vrste, Urška Mlinarič (Večer) in Barbara Eržen (Delo) ob novemu Pahorjevem evfemizmu menita, da smo se predsednikovih stališč brez ostrine že navadili in da do konca njegovega mandata ne gre pričakovati spremembe njegovega sloga. Dejstvo pa je, da je po novem prav vsako glasovanje v parlamentu nepredvidljivo. Ob špekulacijah, da bo negotovost presekal predsednik vlade z glasovanjem o zaupnici, kolegici opozorita, da je Janša zaupnico vložil le enkrat, leta 2008, ko je bil izid glasovanja predvidljiv. Ni pa šel po zaupnico v svojem drugem mandatu, ko so bila koalicijska razmerja manj predvidljiva in stabilna.
V novi epizodi govorimo tudi o tem, zakaj gospodarstvo podpira vlado, vodstva sindikatov pa so se pridružila protestom, o tem, zakaj je kandidat za pravosodnega ministra Marko Starman in ne, denimo, Miro Cerar, pa tudi o tem, ali je Levica res ekstremistična in protiustavna stranka.
In, ja, vsi se strinjamo, da je STA hrbtenica slovenske medijske krajine.

Tudi v 18. epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega se nismo mogli izogniti dogajanju v slovenski medijski krajini. Razlog je preprost: najina gostja je Katja Šeruga, odgovorna urednica novega medijskega projekta, spletnega portala N1, ki je tik pred začetkom izhajanja. N1 je velik mednarodni projekt in nova ponudba, čeprav bo tekmovala z že uveljavljenimi mediji, je zagotovo dobra novica.
Katja sicer zagotovo sodi med novinarje, ki so spremljali slovensko politiko (in jo še vedno) iz prve vrste. Predvsem gledalci obeh največjih televizij zagotovo še niso pozabili njenih prodornih poročil iz parlamentarne in vladne palače. Zdaj se je parlament sicer znašel v položaju brez primere v politični zgodovini. A Katja se strinja, da to še ne pomeni, da so predčasne volitve pred vrati. Premier je tisti, ki jih lahko sproži in očitno tega ne namerava storiti. Zakaj, če pa je SDS vedno pripravljena na volitve? Očitno (tudi) zato, ker potrebujejo čas njegovi novi potencialni partnerji, ki bodo nastali na pogorišču SMC in Desusa, s katerim bi lahko sestavljal prihodnjo vlado.
V novi epizodi tudi o tem, zakaj ni še nobenega resnega kandidata za novega predsednika države, pa tudi o tem, zakaj se Borut Pahor bolje počuti na zunanjepolitičnem parketu kot na domačem.

Pred praznovanjem 30-letnice ustanovitve države novinarji kličemo na pomoč javnost. Kampanja #zaobSTAnek je brez primerjave v zgodovini – s prostovoljnimi prispevki bi morda lahko začasno rešili nacionalno tiskovno agencijo STA, ki je le še korak do finančnega zloma. Kako se je to lahko zgodilo? Bomo zbirali zamaške, da bo preživela agencija, ki pomeni hrbtenico slovenske medijske krajine? Tudi o tem sva se v 17.epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjala z Igorjem Kršinarjem, ki spremlja slovensko notranjo politiko in piše o njej v tedniku Reporter in Juretom Trampušem, ki dogajanja v družbi analizira v tedniku Mladina. Razmere v slovenski notranji politiki so še vedno zapletene – opozicija napoveduje bojkot dela parlamenta, vlada ne zapira nobene fronte, ampak odpira nove, 27.aprila se je na ulicah glavnega mesta zbralo 10 000 ljudi. Kaj se medtem dogaja v političnih poslanskih mehurčkih, kjer obe strani s spremenljivo srečo še vedno iščeta 46 glas, ki bi lahko spremenil parlamentarni status quo? Kakšne koalicije se napovedujejo pred volitvami? Zanimivo debato končujemo z novim avizom. Odličen je.