V steni Planinska zveza Slovenije

Rudi je v gore je začel zahajati v osnovni šoli, proti koncu srednje šole se je srečal s plezanjem, v času študija, pa ga je alpinizem dodobra prevzel in temu je posvetil kar nekaj svojega časa.
Sredi 80-ih let prejšnjega stoletja je skupaj s prijateljem, alpinistom, glasbenikom in pisateljem Tinetom Miheličem zasnoval legendarni alpinistični vodnik Slovenske stene. Knjiga, ki je zmes alpinistične literature in plezalnega vodnika, ponuja izbor najlepših slovenskih alpinističnih vzponov v domačih stenah. »Alpinistična Biblija«, kot jo tudi radi poimenujemo, je zaznamovala številne generacije slovenskih alpinistk in alpinistov vse do danes.
Rudi je sicer učitelj tehnike, matematike in fizike, planinec in alpinist, pesnik, ljubitelj kulture, oče šestih otrok, direktor Založbe Didakta, dolgoletni predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, založnik jadralske literature, dolgoletni jadralec, pa še kaj.
Z nami v Steni tokrat človek, ki je v življenju izkusil marsikaj lepega, pa tudi grenkega, vedno zelo aktivni, visoko sposobni, neumorni, Rudi Zaman. 
Teme, ki smo jih obdelali:
3:40  Rudijeva povezanost s knjigami in ustanovitev založbe Didakta.
5:48  Knjižni repertoar založbe Didakta. 
7:00  Knjige se danes slabo prodajajo!
8:43  V Sloveniji je 140 založb.
10:20  Koliko se bere v Sloveniji?
12:33  Koliko namenimo za kulturo Slovenci?
13:48  V zadnjem obdobju je literature z gorniško vsebino manj.
15:05  »Konkurenca« slovenski tiskani besedi?
18:20  Rudijev stik z gorami in alpinizmom.
20:32  Vodja planinskega krožka na osnovni šoli.
22:20  Ambicije članov planinskega krožka so se s časom povečevale.
23:53  V planinskem krožku: »Gremo na Mont Blanc!«
27:57  Danes kaj takega ne bi bilo mogoče!
30:45  Kako pomembne so pozitivne izkušnje za otroke!
34:05 Rudi Zaman, s Tinetom Miheličem, soavtor kultnega alpinističnega vodnika  Slovenske stene.
37:10  Kako so nastajale Slovenske stene?
41:22  Danes je na policah že peta izdaja Slovenskih sten. 
43:53  V ponatisih se poskušajo nepravilnosti popraviti.
46:40  Pri prvem ponatisu je v projektu sodeloval tudi Pavle Kozjek. 
48:42  Ob drugi izdaji je knjiga posvečena tudi Rudijevemu sinu Tadeju, ki je zavedno ostal v Himalaji.
52:35  Rudijeva žena, Mira Germovnik Zaman, je bila prva ženska gorska reševalka na GRS Tržič.
56:15  Pomen in vpliv Slovenskih sten za slovensko alpinistično skupnost.
59:00  Avtorja knjige sta mnogokrat v zobeh plezalcev med vzponi!
1:02:47  Velik del Julijskih Alp še danes ni »vodniško obdelan«.
1:05:19  Ideje o Slovenskih stenah številka 2!
1:10:20  Prevod Slovenskih sten v angleški jezik.
1:14:22  Pri Didakti so izdali približno 200 knjig s planinsko, gorniško in alpinistično tematiko.
1:21:08  V gore ali na jadrnico?
1:24:05  »S prijateljem dr. Tekavčičem greva vsako leto tradicionalno že 20 let na 4000+ po Alpah.«
1:27:18  Pisanje spremlja Rudija že vse življenje.
1:30:15  Pesniška zbirka: Misli bivanja, Rudi Zaman
1:33:20  Rudi je bil 12 let predsednik Slovenskega knjižnega sejma.

Vili Guček se je leta 1978 kot 12-letni fantič pridružil domačemu Zasavskemu AO ravno v obdobju, ko sta takratno alpinistično skupnost preplavili ideja in vizija prostega plezanja. Novorojeno športno plezanje je postalo vodilo Vilijevega življenja, ki pravzaprav traja vse do danes.
Vili je zgodaj začel tekmovati. Leta 85' se je udeležil takrat prve mednarodne tekme v športnem plezanju v Bardonecchi v Italiji. Leta 88' je zmagal na legendarni prvi slovenski športnoplezalni tekmi v Ospu. Krono državnega prvaka je potrdil tudi leto kasneje.
Veliko je plezal v skali, leta 94' je preplezal smer težavnosti 8b+. Čarobnost skalnega plezanja ga je prevzela do te mere, da je že zgodaj v roke vzel vrtalni stroj in začel opremljati nove smeri. Predanost tej obrti je postala Vilijeva vseživljenjska pot in rezultat njegovega več desetletnega dela so številna nova plezališča, nove in preopremljene športno plezalne smeri ter smeri za plezanje z orodji.
Diplomiral je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani na temo ocenjevanja skalnih smeri, napisal je tudi fantastični plezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale, poklicno se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami.
Vili je tudi vrhunski glasbenik, dolgoletni član folk rock skupine Hiša.
Vili s svojim delom opremljevalca plezališč, s svojo karizmo, smehom in mirnostjo, z znanjem in izkušnjami, s poudarjanjem visokih etičnih plezalnih ter življenjskih vrednot, nenazadnje tudi s svojo kitaro, prinaša številne radosti in tako potrebno svežino v našo plezalno skupnost. Vili, hvala!
Z nami V steni tokrat živa plezalna legenda, veliki, fenomenalni Vili Guček.  
Teme, ki smo jih obdelali:
4:17  Vilijevi plezalni začetki v alpinistični šoli.
7:30  Konec sedemdestnih pride v Slovenijo vizija prostega plezanja.
9:55  Kako so izgledali prvi treningi?
12:00  Takratne plezalne revije, številni obiski Paklenice, prva plezališča.
15:35  Prvo uradno mednarodno tekmovanje v športnem plezanju, Bardonecia leta 1985.
19:22  Tekma v plezališču Marjan pri Splitu, leta 86' in prva tekma na umetni steni v Grenoblu, leta 88'.
22:40  Prva uradna slovenska tekma v športnem plezanju v Ospu leta 1988.
28:05  Tudi naslednjo leto na tekmi v Bohinju Vili zmaga in nadaljuje s tekmami v državni reprezentanci.
29:22  Prve Vilijeve smeri, ki jih je opremil.
32:27  Leta 1994 prepleza 11 smeri z oceno 8b ali več.
36:10  Vili že desetletja opremlja nove smeri in preopremlja stare smeri.
41:07  Vilijeva plezališča so narejena s srcem.
47:00  V Sloveniji je možnosti za skalno športno plezanje veliko.
48:37  Podpora plezalne skupnosti Projektu OSP je v zadnjem obdobju padla!
52:18  Slovenska plezališča niso zrasla sama od sebe! Projekt OSP je rešitev!
59:30  Podprite Projekt Osp po svojih močeh! Podrobnosti na: https://projektosp.si/
1:01:35  Plezanje slapov, kombiniranih smeri in skalno plezanje z orodji.
1:05:00  Vili je naredil kar nekaj plezališč za plezanje z orodji.
1:07:05  Vilijeve smeri so narejene s prefinjenim občutkom.
1:10:37  Kaj je najboljše pri plezanju?
1:13:50  Debate okoli ustreznosti športnoplezalnih ocen!?
1:16:55  Za diplomsko nalogo se je Vili ukvarjal z ocenjevanjem in vrednotenjem plezalnih vzponov.
1:19:50  Razlika med plezanjem na najvišji ravni v skali ali na tekmovanjih.
1:23:32  Evolucija športa skozi čas se spreminja in gre tudi v skrajnosti.
1:25:42  Evolucija plezalnih sten in oprimkov.
1:28:42  Vilijev športnoplezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale.
1:34:00  Kako in kje lahko začetniki danes dobijo ustrezne učne plezalne vsebine?
1:36:22  Plezalne poškodbe.
1:39:15  Zakaj plezam? Zakaj toliko časa plezam?
1:43:08  Imamo svobodno voljo ali zgolj občutek, da jo imamo?
1:48:50  Vili je član glasbene skupine Hiša.
1:51:44  Kitara je Vilijev redna sopotnica.
1:54:36  Živeti s plezanjem (toliko časa) je privilegij.
 

Andreji sta šport in narava življenjski sopotnici že od otroštva. Ukvarjala se je z atletiko, plesom, judom, padalstvom, cestnim in gorskim kolesarstvom, tekom, pustolovskimi dirkami, plezanjem, alpinizmom.
Je članica AO Tržič in tudi gorska reševalka, ki se redno udeležuje gorsko reševalnih akcij. Je inženirka tehnologije prometa, zaposlena na Mestni občini Ljubljana, kjer se ukvarja s problematiko in iskanjem rešitev trajnostne mobilnosti.
Jeseni 2023 se je s prijateljico Niko Radjenovič podala na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike. V 14-ih dneh afriške avanture sta kot prvi Slovenki opravili spust z vrha Kilimanjara. O njunem podvigu je bil posnet film z naslovom Tiha moč, skozi katerega opogumljata in inspirirata ženske, da sledijo svojim sanjam in jih tudi uresničijo. 
Z  nami v steni tokrat energična in vzdržljiva, nasmejana in odločna, Andreja Jagodic.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:20  Kolo je Andrejin sopotnik od malega.
3:50  V nekem obdobju je tudi tekmovala s kolesom.
5:20  Med drugim je tudi trikratna zmagovalka DOS-a, dirke okoli Slovenije.
7:35  Specialka ali gorc?
8:25  »Če ne greš, ne veš!«
10:00  Glava je najpomembnejša!
12:47  Andrejin stik z gorami.
14:10  Stik z GRS Tržič.
18:12  2023 je šla s prijateljico Niko Radjenovič na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike.
19:40  Kako je prišlo do ideje za afriško avanturo?
21:10  Stik z agencijo (z lastnico in vodnico Ekeney Njau).
23:41  Koliko je kolesark(jev) na Kilimanjaru?
24:57  Logistika odprave na Kilimanjaro.
27:05  Tudi vzpon opravljen na kolesu ali pa se kolo nosi.
29:01  Kako običajno poteka aklimatizacija za Kilimanjaro?
32:24  Vzpon na vrh.
35:16  Vrh in spust.
40:18  Tiha moč – moč deklet in naslov filma o kolesarki afriški avanturi.
43:13  Afriški stereotipi in realnost.
47:33  »Z odpravo in filmom sva želeli tudi opogumljati ženske pri odločitvah.«
49:33  Tihe in glasne »brezme«.
52:00  V Afriki se veliko pleše in poje.
54:08  Plani za prihodnost?
56:14  Ob vsem ali še ostane kaj časa za plezanje, turno smučanje in drugo?
58:20  Tudi v službi se Andreja posredno ukvarja s kolesarstvom.
59:25  Izzivi trajnostne mobilnosti (v Ljubljani).
1:03:40  Bodimo strpni in naj bo sobivanje vrednota.
 

Igor Jenčič je doktor fizikalnih znanosti. Je strokovnjak za jedrsko energijo, zaposlen na Institutu Jožef Stefan.
S smučanjem se je srečal kot otrok, leta 1977 pa je opravil svoj prvi turni smuk. Teh se je do danes nabralo preko tisoč.
Konec 90-ih je napisal Veliki turnosmučarski vodnik, s podnaslovom Od Snežnika do Velikega Kleka, ki je do danes doživel več ponatisov. V njem je zajel večino najpomembnejših turnosmučarskih ciljev v Sloveniji in v bližnji okolici Zahodnih Julijcev, avstrijskih deželah Koroški, Štajerski, Salzburški in Vzhodni Tirolski. 
Igorju je turna smuka vseživljenjska strast. Skozi aktivna turnosmučarska desetletja je presmučal številne strmine po vsej Evropi, kot tudi po drugih področjih sveta. Veliko večino svoj tur opravi z ženo Barbaro.
Tokrat z nami V steni, pravi turni smučarski poznavalec, kreativni in znanstveni, Igor Jenčič.
Teme, ki smo jih obdelali:
Smučanje na Japonskem. Oprema in prigoda z olimpijskih iger v Sarajevu. Igorjevi smučarski začetki. Privlačnost turne smuke. Gore pozimi, zlasti s smučmi, so še lepše kot poleti. Nabor turnih smukov je bil včasih manjši, tudi turnih smučarjev je bilo manj. Ljudje turno smučajo, ker je alpska smučarija predraga? Kako začeti s turno smuko? Danes in nekoč? Kako je danes turno smučarska skupnost povezana? Odnos turnih smučarjev do plazovne (ne)varnosti, nekoč in danes. Nevarnost plazov. Rojstvo turnosmučarskega vodnika. Veliki turnosmučarski vodnik. Problematika zelenih (slovenskih) zim. Privlačnost turnosmučarskih izletov v tujini. Izkušnja turnosmučarskega izleta na Haute route. Razvoj turnosmučarske opreme skozi čas. Zavedanje plazovne varnosti in pomen odgovornosti pri dejavnosti. Z razvojem opreme se je do neke mere spremenil tudi način smučanja. Pomen priprave na turo. Prigoda z čilenskih hribov. Kako začeti s turno smuko? Igorjev poklic, usposabljanje operaterjev jedrske elektrarne.   Jedrska tehnologija s seboj prinese določena tveganja. Strah pred jedrsko tehnologijo? Nesreče v jedrskih elektrarnah in gradnja novih jedrskih elektrarn. Jedrska elektrarna v Krškem. V Žirovskem vrhu so kopali uranovo rudo. Tveganja in strahovi pri jedrski energiji. Ali bo umetna inteligenca prevzela nadzor na jedrskim orožjem in obračunala s človeštvom Odgovornost pri upravljanju z jedrsko energijo ali turnem smučanju in varnostna kultura.

Gregor Šegel je član slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju. V zadnjih dveh tekmovalnih sezonah se je večkrat uvrstil v finale kontinentalnega pokala, februarja letos pa se je v angleškem Sanderlandu zavihtel na sam vrh zmagovalnega odra v težavnosti. 
Kot najstnik se je ukvarjal s tekom, tudi z ultramaratoni, z agilitijem, ob koncu najstniških let pa je zašel v alpinistične vode. Veliko svojega plezalnega fokusa je namenil ravno plezanju zaledenelih slapov, leta 2021 pa se je začel ukvarjati s tekmovalnem ledenim plezanjem in hitro pokazal zagnanost in veliko željo po napredovanju. 
Kot mlad alpinist je že plezal v Patagoniji in Himalaji.
Inženir metalurgije in materialov po poklicu, zaposlen v koroškem podjetju MPI reciklaža, se po inženirsko loteva tudi treningov, ukvarja pa se tudi z razvojem plezalne opreme. 
V tokratni epizodi, z nami V steni, energični, metodični in vedno nasmejani Gregor Šegel.
Teme, ki smo jih obdelali:
Zakaj se imenuje tekmovalno ledno plezanje? Kaj je tekmovalno ledno plezanje? Kakšna vrsta tekmovanj imamo na mednarodni ravni? Kako je prišlo do tekem v lednem plezanju? Ledno, mešano, kombinirano, tekmovalno ledno plezanje in (skalno) plezanje z orodji.  Razlika (Skalno) plezanje z orodji (ali drytooling) je danes povsem samostojna plezalna disciplina. Lepota in privlačnost gibanja pri plezanju z orodji po umetnih stenah. Težko je slediti visoki ravni zahtevnosti tekem ob zgolj eni steni v Sloveniji v Domžalah Pomen stene za tekmovalno ledno plezanje v Domžalah. Kako, kje se lahko se še trenira za tekme? Kakšen trening za tekme je plezanje v skali (plezanje z orodji)? Kakšni so oprimki za tekmovalno ledno plezanje? Slabi oprimki, dolgi gibi, dinamični gibi in malo časa so glavne značilnosti smeri na tekmah. Posebnosti tekmovalnih sten – viseče strukture po katerih se pleza. »Akrobatsko gibanje« - figure 4 in 9. Kaj je to? Posebnosti plezalne opreme za tekme pri tekmovalnem lednem plezanju? Kaj so »tularce?« Večina tekmovalk in tekmovalcev za plezanje uporablja rokavice za golf. Povijanje cepinov. Zakaj? Ali so poškodbe pri tovrstnem plezanju zgolj mit? Varnostna in tekmovalna pravila na tekmah so zelo jasna! Gregorjevi plezalni začetki Pred plezanjem je Grega že turno smučal. Gregorjevi odpravi v Patagonijo in v Himalajo. Kako v tekmovalno sezono vključiti še odpravo v Himalajo? Zmaga na zadnji tekmi februarja letos v Angliji. Kako pomembna je predanost (pravzaprav katerikoli) dejavnosti!? Kako pomemben je profesionalen pristop? Življenjski izzivi mladega športnika? Gregorjeve športne ambicije v prihodnje. »Kondicija« slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju danes?  
Izseki:
»Tudi če govorimo o »drajtuliščih«, torej plezanju zunaj, je zelo podobno. Če misliš biti konkurenčen na tekmah, se moraš pač enim stvarem odpovedati. Če ti sedaj hočeš, ok, letos bom pa res šel na vse tekme, potem moraš v to tudi vse vložiti. Ne moreš potem kompenzirati, pa reči, sedaj bom pa hodil še v hribe, pa še v »drajtulišča« in poskusil tam čim težjo smer splezati. Zato ker dni je pač le toliko v letu in v sezoni, ti jih moraš pa izkoristiti. Regeneracija pa je tudi pomembna.« 
»Jaz sem vedno želel v Himalajo. Zdi se mi, da vsak malce bolj perspektiven tečajnik, najprej bereš knjige, gledaš revije in si želiš v Himalajo. To ti je kot neka taka zadnja stopnička … Kot tečajnik si rečeš, ko bom pa res dober, bom pa tja tudi lahko šel!«»Potem sem pač vedel, tiste skoke smo toliko trenirali, da sem vedel … Če preveč razmišljaš, ni dobro, a ne? Moraš iti! Vedel sem, da sem dovolj močan, sem stresel roke, pa sem šel in sem ga zadel, zadržal in dejansko sem vpel vrh. Izkazalo se je, da sem bil relativno hiter in takrat, ko sem tisti vrh vpel, sem vedel, da sem naredil dober rezultat. Vedel sem, da sem bil hiter in močan, zelo zadovoljen sem bil s svojim nastopom.«
»Ja za ne

Turistovski klub Skala je bil gorniški klub, ustanovljen 2. februarja 1921. Avantgardna ekskluzivna gorniška skupina je nastala kot posledica razkola v SPD, ki se je v obdobju po prvi svetovni vojni zavzemal predvsem za obnovo planinskih postojank, medtem ko je mlada generacija stremela k plezanju, zimskemu alpinizmu, smučanju ter ostalim sovpadajočim dejavnostim.
Člani Skale so težili k ljubezni do narave, idealizmu, načelnosti, tovarištvu ter k pogumu v stenah, neustrašnosti, železni volji in vzdržljivosti. Imeli so svojo reševalno moštvo, organizirali so prve odprave, se ukvarjali z vzgojo, veliko poudarka pa so namenjali ukvarjanju s fotografijo, filmom, glasbo in pisanjem.
V 20-ih in 30-ih letih so Skalaši načrtno preplezali številne glavne slovenske stene in grebene. 2.sv. vojna je njihove aktivnosti prekinila, po vojni pa so nekdanji člani Skale nosili pomembno vlogi v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva.
Dr. Peter Mikša je alpinist in zgodovinar, zaposlen na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani kot izredni profesor. Je avtor številne strokovne literature in eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine.
Z nami v Steni tokrat Dr. Mikša o pomembnem obdobju, o izredni generaciji Slovenk in Slovencev ter njihove zapuščine, ki so svojimi aktivnostmi v gorah in visokimi etičnimi standardi postavili trdne temelje povojnemu in sodobnemu planinstvu, gorništvu in alpinizmu. Dr. Mikša in Skalaši.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:36  Dr. Peter Mikša.
7:00  Zanimanje za alpinistično zgodovino v mladih letiih.
8:50  Resnejše ukvarjanje z zgodovino na Filozofski fakulteti (FF). 
13:55 Nastanek knjige Zgodovina Slovenskega alpinizma v soavtorstvu z Urbanom Golobom.
20:45 Zanimanje za raziskave o zgodovini alpinizma se na FF povečuje.
22:15  Pomen planinstva, gorništva in alpinizma v Sloveniji.
26:00  »Trden kakor Skala.« Knjiga o Skalaših dr. Mikše in uni. dipl. umet. zgod. Elizabete Gradnik.30:45  Ideja o filmu o Skalaših (Viharnik z roba, 100 let Skalašev).
31:43  Generacije Skalašev so močno vplivali na povojno in sodobno planinstvo, gorništvo in alpinizem.
34:15  Dogajanje v Sloveniji v vertikalah gora pred Skalaši. 
36:17  Pomen prelomnih obdobij v zgodovini in družbeni pretres ob začetku ter koncu 1.sv. vojne.
38:10  Obdobje po 1.sv. vojni in obnavljanje planinske infrastrukture.
39:08  Ustanovitev prvega slovenskega alpinističnega kluba – Turistovski klub Skala (TKS).
40:24  Izrazi veleturist, gorništvo in alpinizem. Kdaj in kako se pojavijo?
42:00  Okoliščine ob ustanovitvi TKS.
46:00  Neformalne plezalne skupine pred ustanovitvijo TKS.
47:58  Kriteriji za vstop v TKS so bili visoki!
50:35  Dejavnost Skalašev poleg udejstvovanja v gorah.
53:50  Visoka etična načela Skalašev.
55:24  Vloga, pomen in zapuščina Klemeta Juga. 
1:00:32  Vpliv in pomen Henrika Tume ter Juliusa Kugyja.
1:03:35  Fenomen Pavle Jesih in Mire Marko Debelakove. 
1:06:15  Direktna smer v Špiku in pomen smeri ob nastanku.
1:08:06  Skalaška smer v Steni.
1:12:33  Smučanje se razvija s Skalaši.
1:14:48  Skalaši začnejo z alpinističnimi šolami.
1:17:37  Vladimir Kajzelj in njegov (turno) smučarski podvig.
1:19:30  Ukvarjali so se tudi s sankaštvom in začeli so hoditi na odprave. 
1:23:00  Zgodba Pavle Jesihove kot podjetnice in zgodba Mire Marko ob dogovorjeni poroki.
1:26:00  Skalaši do bili dejavni tudi pri pisanju.
1:28:10  Možnosti za raziskovanja na temo Skalašev je ogromno.
1:30:00  Alpinistke in alpinisti so imeli v tistih časih status zvezdnikov.
1:33:00  Nesreča Pavle Jesih ji prinese novo, po vojni tudi trpko zgodbo.
1:36:25  Skalaši so bili dejavni tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.
1:38:50  2. sv. vojna in vpliv na Skalaše in vnovični izbruh energije v gorah. 
1:41:45  Zakaj Skala po vojni ne deluje več?
1:44:42  Zakaj država po vojni tako propagira šport, tudi