Zgodbe RTVSLO – Val 202

Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.Sogovornici:


Blanka Malgaj, solastnica posestva Fabiani;
dr. Rebeka Lucijana Berčič, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo.

Zapiski:


Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;
Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka.

Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

Palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem je star 53 let. Oglasil se je iz Rafe. Mesto tik ob egipčanski meji ima načeloma 250 tisoč prebivalcev, zdaj se jih je tam znašlo še dodatnih milijon in pol. Tako kot Sami in njegova družina.

Vojna ga je iz novinarja spremenila v berača.

Ljudje v Gazi so jezni. Prepričani so, da so ostali sami. Ne verjamejo več, da se izraelske sile borijo le proti Hamasu. Ampak napadajo ljudi. Uničujejo univerze, šole, infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo. Njihov cilj so tudi mednarodne organizacije, reševalci, zdravniki, gasilci in novinarji.

Sami Abu Salem se ne počuti varnega. V vsakem trenutku ga lahko ubije bomba ali kakšen drug napad.

Ob zaključku pisma pravi, da četudi se bo ta vojna, kdaj končala, življenja v Gazi ne bo več. Ostala bo samo puščava.

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Zapeljemo se na 52 hektarjev veliko kmetijo v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid. Sogovorniki:


Gregor Sgerm;
Matic Kristan;
Blaž Kristan.

Zapiski:


Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;
Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva.

Prvoosebno zgodbo Sgermove smreke bere Ajda Sokler. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

V vasi Močilno visoko v posavskih hribih raste orjak. Gašperjev kostanj šteje že čez 400 let in roke si mora podati deset otrok, da ga lahko objamejo. Je najdebelejše drevo v Sloveniji, ki je bilo v vsem tem času nema priča odseljevanj, grozovitih golosekov in vojnih viher. Pod njegovo mogočno krošnjo se, odkar pomni, zbirajo vaščani, po njem pleza razposajena mladež, vsako leto pa navrže za več kot 200 kilogramov plodov. Kako mu je mineval čas, kaj vse je videlo, kdo je hodil tam mimo?Sogovornika:


Mateja Kišek Vovk, doktorica dendrologije;
Jože Prah, Zavod za gozdove.

Zapiski:


Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;
Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva.

Za strokovno pomoč se zahvaljujemo prof. Robertu Brusu z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Prvoosebno zgodbo Gašperjevega kostanja bere Igor Velše. 

Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.

V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.
Sogovorniki:


Ahmed Karabegović, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger;
Filip Gartner, takratni glavni trener moške alpske reprezentance;
Marjan Lah, dolgoletni urednik športnega programa na RTV Slovenija;
Bibija Biba Kerla, takratna sarajevska hitrostna drsalka;
Senada Kreso, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje;
Tomo Levovnik, takratni trener slovenske smučarske reprezentance;
Jure Franko, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov;
Jabučar Nasir, predstavnik 14. generacije, ki se ukvarja z ročno izdelavo bakrene posode;
Eldin Hodžić, zgodovinar in kustos v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu;
Emir Osmić, vodič po olimpijski turi v agenciji za ture in potovanja Insider;
skupina mladih računalničarjev s Češke;
Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije;
Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez; 
Tone Vogrinec, dolgoletni vodja alpskih disciplin;
Adi Operta, v času Sarajeva 1984 sarajevski turistični vodnik, čigar dedek je bil vpet v organizacijo iger;

Zapiski:


Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize
Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali
Sarajevo '84, 3. del podkasta: Volimo Jureka više od bureka" v ritmu Bolera
Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje
Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj
Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme
Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.

 

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.
Sogovorniki:


Ahmed Karabegović, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger;
Jure Franko, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov;
Franc Pohleven, sankač v dvosedu;
Tina Tolar, sankačica;
Tomo Levovnik, takratni trener slovenske smučarske reprezentance;
Bibija Biba Kerla, takratna sarajevska hitrostna drsalka;
Zoran Bibanović, član odbora za bob in sanke;
Zvone Šuvak, legendarni jeseniški hokejist;
Igor Beribak, takrat najmlajši reprezentant jugoslovanske hokejske reprezentance;
Marjan Vidmar,  takratni najboljši biatlonec;
Lojze Gorjanc, vodja nordijskih disciplin;
Jure Velepec, biatlonec;
Tadej Curk, kustos ljubljanskega Muzeja športa, ki je sodeloval pri postavitvi razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine Srebrne igre 1984;
Jana Mlakar, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica v Sarajevu;
Ivo Čarman, nekdanji smučarski tekač, zadnji nosilec olimpijske bakle v Sarajevu;
Primož Ulaga, takratni slovenski smučarski skakalec;
Miran Tepeš, takratni slovenski smučarski skakalec;
Tomaž Dolar, takratni slovenski smučarski skakalec;
Vasja Bajc, takratni slovenski smučarski skakalec;
Rajko Stržinar, med četverico Slovencev, Jugoslovanov, ki so bili del družine parašportnikov;
Tone Vogrinec, dolgoletni vodja alpskih disciplin;
Filip Gartner, takratni glavni trener moške alpske reprezentance;
Janez Pleteršek, takratni smukač;
Nuša Tome, slovenska alpska smučarka;
Mateja Svet, slovenska alpska smučarka;
Bojan Križaj, slovenski alpski smučar;
Grega Benedik, slovenski alpski smučar;
Sejo Sexon, vodja skupine Zabranjeno Pušenje;
Eldin Hodžić, zgodovinar in kustos, zaposlen v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu;
Senada Kreso, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje;

Zapiski:


Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize
Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali
Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje
Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj
Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme
Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala

Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Poslušajte ga vsak petek do 1. marca ob 10.45.