Frekvenca X RTVSLO – Val 202

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.Sogovorniki:


filozof Peter Singer, duhovni oče učinkovitega altruizma
socialna psihologinja Hana Hawlina, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani
psiholog Mark Bračič, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?Sogovornika:

dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research

dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti

 

Zapiski:


Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal
Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results
Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto
Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab
Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru
Tukaj lahko najdete umaknjenje članke
Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki

Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022.

Bere Lidija Hartman. 

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.Gostje oddaje so bili:



dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU;
dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;
dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.

Poseben gost:


Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.

Bral je Igor Velše.

Zapiski:


Celotno oddajo poslušajte tukaj

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.V tokratni Frekvenci X se bomo zadržali predvsem pri dveh stebrih njegove zapuščine: kako je Kant z razlago narave znanja v pomoč znanosti in kako lahko z njegovimi razmisleki o etiki premišljujemo dileme, ki nam jih zastavlja sodobni svet.

O Kantu se pogovarjamo s filozofoma Markom Štempiharjem, ki filozofijo poučuje na Gimnaziji Bežigrad, in Tomažem Grušovnikom, profesorjem na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Oddelku za filozofije na Filozofski fakulteti na Univerzi Maribor.

Fotografija na naslovnici: Wannapik

Viri:

Ted Honderich: Oxford Companion to Philosophy

Filozofija za gimnazije, 2002

Philosophical Tales

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah.

Gostje:


dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo;
Primož Presetnik, Center za kartografijo flore in favne;
dr. Rudi Verovnik, biotehniška fakulteta v Ljubljani;
dr. Miha Krofel, biotehniška fakulteta v Ljubljani.

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG. Sogovorniki:
- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani
- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani
- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani