Frekvenca X RTVSLO – Val 202

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.Gostje oddaje so bili:



dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU;
dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;
dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.

Poseben gost:


Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.

Bral je Igor Velše.

Zapiski:


Celotno oddajo poslušajte tukaj

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.V tokratni Frekvenci X se bomo zadržali predvsem pri dveh stebrih njegove zapuščine: kako je Kant z razlago narave znanja v pomoč znanosti in kako lahko z njegovimi razmisleki o etiki premišljujemo dileme, ki nam jih zastavlja sodobni svet.

O Kantu se pogovarjamo s filozofoma Markom Štempiharjem, ki filozofijo poučuje na Gimnaziji Bežigrad, in Tomažem Grušovnikom, profesorjem na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in na Oddelku za filozofije na Filozofski fakulteti na Univerzi Maribor.

Fotografija na naslovnici: Wannapik

Viri:

Ted Honderich: Oxford Companion to Philosophy

Filozofija za gimnazije, 2002

Philosophical Tales

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah.

Gostje:


dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo;
Primož Presetnik, Center za kartografijo flore in favne;
dr. Rudi Verovnik, biotehniška fakulteta v Ljubljani;
dr. Miha Krofel, biotehniška fakulteta v Ljubljani.

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG. Sogovorniki:
- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani
- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani
- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika. Oceani niso le nekaj modrega, kar zapolnjuje kotanje med celinami, ampak enkraten motor, ki poganja vse na tem planetu. Ampak oceani, ki so absorbirali daleč največ ogljikovega dioksida, ki smo ga proizvedli, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa že kaže posledice.

Kaj nam grozi, če se bodo oceani še naprej segrevali?

Pojasnjujeta:


fizikalni oceanograf dr. Matjaž Ličer iz Agencije za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo
dr. Helen Czerski, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice The Blue Machine

Brala sta Maja Moll in Igor Velše. 

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.