100 episodes

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

ARS humana RTVSLO – Ars

    • Arts

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

    Glasbene šole uspešno čez epidemijo, šolski pevski zbori slabše

    Glasbene šole uspešno čez epidemijo, šolski pevski zbori slabše

    Glasbeni pedagogi ugotavljajo, da je zaradi pouka na daljavo zelo upadla pevska kondicija učencev, opažajo tudi izjemen upad zanimanja za petje v šolskih zborih. Po najbolj črnem scenariju bi v desetih letih ostali brez ljubiteljskih pevskih zborov za odrasle. Zato strokovnjaki z Zavoda za šolstvo učiteljem svetujejo, naj mladi pri vsaki uri glasbe pojejo, enako tudi v glasbenih šolah. Te naj mlade usmerjajo tudi v komorno in orkestrsko igro. Kako je epidemija vplivala na dejavnost glasbenih šol, kakšna je glasbena kondicija mladih glasbenikov in baletnikov, kako je z vpisom v glasbene šole v teh negotovih časih? Na ta vprašanja bomo odgovarjali v oddaji Ars humana.
    Gostje v oddaji so:
    -\travnateljica glasbene šole Slovenska Bistrica in predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Radmila Bikić Magdić,
    -\travnateljica Glasbene šole Franca Šturma Magdalena Međeral,
    -\travnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor Helena Meško,
    -\travnateljica zasebne glasbene šole Glasbeni atelje Tartini Vildana Repše,
    -\tvišja svetovalka za glasbeno umetnost na Zavodu za šolstvo dr. Inge Breznik.

    • 54 min
    Izzivi slovenske etnologije skozi njen univerzitetni razvoj

    Izzivi slovenske etnologije skozi njen univerzitetni razvoj

    Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je edini visokošolski oddelek v Sloveniji, ki tako s pedagoškim kot z znanstvenoraziskovalnim delom usposablja strokovnjakinje in strokovnjake za primerjalno raziskovanje načinov življenja vsakršnih človeških skupnosti – torej etnologinje in etnologe. Ob osemdesetletnici njegove ustanovitve njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost v pogovoru predstavljajo njegovi pedagoški in znanstvenoraziskovalni sodelavci. Gostje oddaje: asistentka Veronika Zavratnik, prof. dr. Mirjam Mencej, prof. dr. Jaka Repič in prof. dr. Rajko Muršič. Oddajo pa je pripravil Ambrož Kvartič.

    • 59 min
    "Verjeli smo, da bo po letu 1989 srečen konec. To smo vsi verjeli."

    "Verjeli smo, da bo po letu 1989 srečen konec. To smo vsi verjeli."

    Literarnemu delu festivala Fabula, ki je potekal maja in junija, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto na novo izprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost = Privilegij?" in je prinesel dva raznovrstna dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje.
    "Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da se bo zgodila bliskovita vojna v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja." – dr. Karl Schlögel
    V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
    "Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo vzleteli kot avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." – dr. Jože Pirjevec
    Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v oddaji Razgledi in razmisleki.

    foto: Pixabay/cmccarthy2001

    • 43 min
    Rusko vprašanje - Pogovor s Tinetom Hribarjem

    Rusko vprašanje - Pogovor s Tinetom Hribarjem

    Kako Rusi gledajo na nas in mi na Ruse? Kakšen je vpliv ruske kulture na evropsko, in obratno? Kaj je v tem kontekstu s pravoslavjem? Kako sta prepletena slovanstvo in slovenstvo? Kaj bo z nami Slovenci v prihodnje? To so le nekatera vprašanja, na katera je odgovoril filozof, akademik doktor Tine Hribar, ki je nedavno izdal knjigo z naslovom Rusko vprašanje: Rusija – Slovenija – Evropa 1821 – 2021.

    • 51 min
    Tomo Virk o L/literaturi in etiki

    Tomo Virk o L/literaturi in etiki

    Literarni zgodovinar, teoretik, urednik, esejist, prevajalec in še marsikaj dr. Tomo Virk je pred kratkim objavil zbirko tehtnih študij z zgovornim naslovom Literatura in etika. V knjigi, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, poglobljeno analizira literarna dela iz zelo dolgega časovnega razpona – med drugim Homerjeva epa, Heziodovi pesnitvi, atiško tragedijo, Voltairjevega Kandida, Brate Karamazove Dostojevskega, iz 20. stoletja pa (tudi) romane Ljubljena Tony Morrison, Bralec Bernharda Schlinka in Človeški madež Philipa Rotha. Avtor med drugim ugotavlja, kako se je etična tematika pojavila najprej v literarnih delih, predvsem pa, da literatura lahko senzibilizira bralko in bralca, ko se srečata z drugim, drugo, drugostjo in drugačnostjo v literarnih delih, skratka, da lahko literarna dela omogočajo podoživeti, občutiti in razumeti nekaj, kar je lahko zunaj bralkinega in bralčevega vsakdanjega horizonta. Več o zbirki in njeni tematiki bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

    • 51 min
    Mark Fisher - mislec zgodnjega 21. stoletja

    Mark Fisher - mislec zgodnjega 21. stoletja

    Britanec Mark Fisher (1968–2017), avtor znamenitega bloga k-punk, ki je med drugim številnim mladim pomagal misliti, kaj neki proizvod popularne kulture pove o nas, ni bil del akademskih krogov, ni bil del intelektualcev, ki so sodili o vsem, bil je kibernetski mislec, ki je svoja razmišljanja o sodobni kulturi in družbi največkrat podajal v digitalnem (medijskem) prostoru. Z nanašanjem na različne reference mu je uspelo ustvariti poseben, teoretsko-publicističen način pisanja, primeren spletu in duhu časa. Mark Fisher, ki je najbolj znan po delu Kapitalistični realizem (zdaj ga lahko beremo v slovenščini), je vplival na številne pisce (tudi pri nas), izzval marsikatero debato oziroma polemiko ter nakazal možnost delovanja in udejstvovanja intelektualca v 21. stoletju. Gosta: Gregor Moder in Muanis Sinanović.


    Foto: Flickr / Tomislav Medak

    • 52 min

Top Podcasts In Arts

Listeners Also Subscribed To