15 episodes

Pri Artopolisu ustvarjamo vsebine, ki jih umetniki in umetnice potrebujemo; od postavljanja cen, pisanja opisov, iskanja materialov, računanja stroškov in pridobitve statusa Samozaposlene_ga v kulturi.

Vse na enem mestu.

Artopolis je prva slovenska spletna platforma za objavo, prodajo in nakup umetniških del za vse slovenske umetnice_ke.

Projekt Artopolis sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija iz Kohezijskega in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Artopolis Artopolis: Mesto umetnosti

    • Visual Arts

Pri Artopolisu ustvarjamo vsebine, ki jih umetniki in umetnice potrebujemo; od postavljanja cen, pisanja opisov, iskanja materialov, računanja stroškov in pridobitve statusa Samozaposlene_ga v kulturi.

Vse na enem mestu.

Artopolis je prva slovenska spletna platforma za objavo, prodajo in nakup umetniških del za vse slovenske umetnice_ke.

Projekt Artopolis sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija iz Kohezijskega in Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    Simbol in simbolizacija

    Simbol in simbolizacija

    Področje naše raziskave je precej obširno, marsikateri del le-te smo zato zgolj orisali zavoljo vzpostavitve zadostne količine funkcionalnih kontekstov, ki bi dopuščali razvoj koherentnega toka misli. Primarni namen raziskave je bil ponuditi teorijo definicije pojma umetnosti in njegove ontološke narave delovanja — to smo prikazali preko razčlenitve subjekta na tri metagledalce, vzpostavitev semantične in recipročne dimenzije ter analize komunikacije.

    Odgovor na vprašanje prepoznavanja um. del smo analizirali preko različnih že vzpostavljenih teorij in na koncu predložili naš argument — nezmožnost definicije pojava um. dela, ne zaradi nezmožnosti prepoznave takšnega pojava, temveč zaradi nezmožnosti konceptualizacije takšne prepoznave v obliko kateregakoli umetnega simbola (jezika).

    Definicija, ki jo s tem dosežemo, je vsekakor teorija, ki pa, kot smo prikazali skozi celotno raziskavo, odraža potencial za nadaljnjo obravnavo. Vsekakor predpostavljamo, da lahko nadaljnje analize pojava umetnosti, ki bi temeljile na čutno zaznavnih študijah, aplicirajo naše teoretične opazke in predpostavke.


    ---

    Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message

    • 19 min
    Funkcije umetnosti

    Funkcije umetnosti

    V prejšnjih poglavjih smo naredili osnovno analizo vseh treh segmentov umetnosti: vprašanje gledalca, izdelovalca in produkta umetniškega dela. Sedaj pa bomo vse tri, pod imenovalcem umetnost postavili v simulacije. Na primerih, tako hipotetičnih kot historičnih, bomo analizirali različne funkcije, ki jih umetnost lahko opravlja. Za začetek pa je potrebno, da definiramo osnovno zasnovo, ki je za razumevanje področja, ki ga raziskujemo, izjemnega pomena — komunikacija.

    Pojav komunikacije lahko (ironično) zelo preprosto umestimo v simulacijo, ki temelji na lingvističnih pravilih, preko katere je mogoče videti kontekst pojava, in s tem potrebe po obstoju le-tega — vse to pa nam bo služilo kot osnova za naše razmišljanje. Ker smo takšno simulacijo vzpostavili že v poglavju o absolutni ideologiji, jo bomo sedaj zgolj obnovili ter dopolnili z dodatnimi informacijami o njenem stanju.

    Kot smo prej opisali, se v naši simulaciji znajde posameznik, ki de facto ne more nositi svojega klasifikatorja, če ne obstaja v relaciji še z vsaj enim, njemu neenakim, posameznikom, saj sta oba posameznika definirana pod pogojem, da pri obeh ne gre za enak pojav. Posameznika v naši simulaciji sta definirana brez zmožnosti obstajati v totalnosti semantične dimenzije, se pravi posedovati totalnost vseh informacij hkrati.


    ---

    Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message

    • 16 min
    Umetniško izražanje in umetnice oz. umetniki

    Umetniško izražanje in umetnice oz. umetniki

    Kot uvod si oglejmo razliko med dvema pojmoma — umetnikom in umetniško produkcijo. Čeprav ob pojmu umetniška produkcija pomislimo na umetnika, ki nekaj (čemur lahko nadenemo imenovalec um. delo) producira, le-temu ni čisto tako. Umetniško produkcijo ustvarjajo tudi neumetniki; to postane očitno, če pogledamo pojav 20. stoletja — Art Brute ali Outsider Art.

    Termin Art Brut, propagiran s strani slikarja Jeana Dubuffeta, je bil uporabljen za opis oblik um. izražanja izven ustaljenih meril takratnega um. sveta.

    V to področje vključujemo dela avtističnih in drugih posameznikov, ki so med svojim razvojem razvili mentalno neravnovesje. Podoben pojav odkrijemo tudi, če gremo dovolj nazaj v zgodovini človeškega razvoja, preko sprehoda v kakšnem naravoslovnem muzeju. Tam naletimo na artefakte, ki sicer nikoli niso nosili naziva um. dela, katerih izdelovalci niso bili umetniki, temveč obrtniki.

    Prav pri takšnih predmetih, kot so poslikane lončene posode, pogrebne maske ipd., lahko opazimo spremembo statusa iz predmeta obrtne dejavnosti in njegov prestop v sfero umetniških predmetov, le-ta pa se zgodi večinoma zgolj v pogledu nazaj.


    ---

    Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message

    • 15 min
    Absolutna ideologija

    Absolutna ideologija

    V tem delu predstavljamo pojav, podoben tistemu, ki ga Winnicott opisuje s pojmom tranzicijskega fenomena, in o katerem smo že spregovorili v tej seriji razmišljanj. [1] Sedaj bomo prikazali celotno razsežnost pojava v kontekstu um. dela (le-ta pa je splošno uporaben tudi v kontekstu vere) in preko njega izpeljali dodatno razčlenitev mehanizma projekcije, kot dopolnitev poglavja o metagledalcih.

    Za lažjo predstavitev pojma absolutne ideologije bomo uporabili moč abstrakcije in mentalno zgradili sceno, v kateri se bo na koncu pojavil um. predmet. Tako pa moramo začeti z osnovnim gradnikom — posameznikom.


    ---

    Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message

    • 22 min
    Umetniško delo kot pojav

    Umetniško delo kot pojav

    V prejšnjem delu smo že načeli temo um. dela, vsaj v povezavi z gledalcem, in ugotovili, da je to edini funkcionalen način analize um. dela. Sedaj pa se bomo bolj poglobili v um delo kot pojav, v naši raziskavi pa seveda vzeli v zakup dognanja iz prejšnjih poglavij.

    Um. delo lahko delimo na: 1.) fizično telo in 2.) metafizično telo. Metafizično telo je projekcija subjektovega jaza na objekt doživljanja, v našem primeru um. delo. Če samo za voljo tega poglavja ponovimo ugotovitev, je metafizično telo um. dela tisto, ki subjektu govori o kaosu in redu in o njegovem razumevanju življenja v kontekstu obeh sfer. Fizično telo um. dela pa je tisto, ki v subjektu vzbuja te čutno zaznavne impulze, saj brez stimulacije ne bi bil zmožen priti do introspekcije, ki bi dopuščala manifestacije sledi kaosa in reda.

    V temu poglavju se bomo tako posvetili drugi polovici um. dela — njegovem fizičnem telesu ter lastnostim in spremenljivkam, ki vplivajo na razbiranje le-tega. Otvorili bomo vprašanje statusa um. dela (vprašanje umetnosti in ne-umetnosti) in nadaljevali razpravo o doživljanju posameznega um. dela — tokrat s poudarkom na simbolu in ne doživljanju le-tega, kar je bila tema prejšnjega poglavja.


    ---

    Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message

    • 24 min
    Spremenljivke v dialogu subjekta z umetniškim delom

    Spremenljivke v dialogu subjekta z umetniškim delom

    V tem delu bomo dognanja o subjektu postavili v kontekst družbe (družbeni subjekt kot množinski pojem) ter prikazali spremenljivke, ki vplivajo na razbiranje različnih um. del. Za začetek lahko razdelimo družbeni subjekt na 1.) širšo javnost in 2.) strokovno javnost.

    Širša javnost je pasivni subjekt (lahko si ga predstavljamo v obliki potrošnika), ki sicer sodeluje v evalvaciji umetnosti, vendar le-to ne počne aktivno. To je moč videti v (pri nas sicer skoraj neobstoječem) zasebnem trgu umetnin, kjer sodelujejo večinoma posamezniki, ki nimajo strokovnega znanja o um. zgodovini, likovni teoriji ali drugih (za nas pomembnih) področji umetnosti.

    Kljub temu, da niso aktivno vpleteni v produkcijo um. del, ti posamezniki s svojo kupno močjo usmerjajo trg, ki se, če deluje pravilno, konstantno prilagaja njihovim potrebam; v določenem času so tako mogoče bolj popularni realistično naslikani motivi aktov, pejsažev ipd., v naslednjem obdobju pa več interesa preide na abstraktno umetnost.

    Poudariti je treba, da trg sicer obstaja v obeh sferah, tako splošni in strokovni, vendar ko bomo govorili o trgu, bomo imeli v mislih splošni (ljubitelji umetnosti, nestrokovno poučeni zbiratelji ipd.) in ne strokovnega dela trga (npr. institucije, ki kupujejo um. dela).

    Na drugi strani imamo strokovno javnost, ki aktivno sodeluje v produkciji um. del. Mednje štejemo umetnike, kustose, kritike, galeriste itd., ki aktivno sodelujejo v evalvaciji dobre in slabe umetnosti (v določenem prostoru in času).


    ---

    Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message

    • 19 min

Top Podcasts In Visual Arts