102 episodes

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Jezikovni pogovori RTVSLO – Ars

    • Arts

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

    Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenščino

    Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenščino

    Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino.
    Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije.
    V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine (ponovitev oddaje). Foto: Jelena Konicka/Facebook

    • 19 min
    Slovenska kretnja za šolo je podobna davljenju, ameriška pa označuje nekoga, ki rad bere

    Slovenska kretnja za šolo je podobna davljenju, ameriška pa označuje nekoga, ki rad bere

    V slovenskem znakovnem jeziku je znak za mamo sestavljen iz kretnje, ki boža po obrazu, kretnja za očeta pa kaže na osebo z brki. V ameriškem znakovnem jeziku je oče nekdo, ki ima klobuk na glavi, kretnja za mamo pa onačuje osebo, ki je podrejena očetu. V slovenskem znakovnem jeziku je kretnja za šolo podobna davljenju, v ameriškem znakovnem jeziku pa označuje nekoga, ki rad bere. Razlike med znakovnima jezikoma so velike, tudi po razvitosti. Ameriški obsega 200 tisoč kretenj, slovenski pa 21 tisoč; to kaže tudi na slabše izhodiščne možnosti za izobraževanje gluhih. Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je predstavil izzive izobraževanja gluhih v Sloveniji in zanimive posebnosti znakovnih jezikov. Foto: Pixabay

    • 19 min
    Ne bi si mislili, da so lahko Telebajski jezikovni vzorniki

    Ne bi si mislili, da so lahko Telebajski jezikovni vzorniki

    Priljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji oddaje: Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Foto: EPA

    • 19 min
    Dušan Mukič, porabski novinar, prevajalec in glasbenik

    Dušan Mukič, porabski novinar, prevajalec in glasbenik

    Dušanu Mukiču je Slavistično društvo Slovenije podelilo priznanje za ohranjanje porabske kulturne dediščine in porabskega narečja. Mukič je dejaven na številnih področjih, saj je novinar, prevajalec in glasbenik. Med njegova največja dela sodi knjiga Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega. Pripravil jo je skupaj z materjo Marijo Kozar Mukič, s katero si deli priznanje društva. Zelo zanimivi so njegovi prvi jezikovni koraki. Njegov materni jezik je knjižna slovenščina, zato se je s svojimi sorodniki pogovarjal v madžarščini in ne v porabskem narečju, ki se ga je naučil pozneje. Na fotografiji: Marija Kozar Mukič in Dušan Mukič - prejemnika priznanja Slovenskega slavističnega kongresa, vir: Silva Eöry.

    • 19 min
    Adam Bohorič je bil del evropske intelektualne elite časa

    Adam Bohorič je bil del evropske intelektualne elite časa

    Leta 1520 se je rodil Adam Bohorič, ki je soustvarjal temelje slovenskega jezikoslovja. Deloval je v izjemnih političnih in verskih okoliščinah 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti?

    Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Adamu Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler (ponovitev oddaje).

    • 29 min
    Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«

    Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«

    Zanimanje za korejski jezik in kulturo v Sloveniji narašča. Spoznavati ju želijo ne le srednješolci in študenti, vse več zanimanja kažejo tudi osnovnošolci. Svojo radovednost lahko potešijo na Inštitutu Kralj Sejong: prvem korejskem jezikovnem in kulturnem centru v Sloveniji, ki je zaživel letos v Ljubljani. V oddaji smo osvetlili lastnosti tega jezika in kulture. Ena izmed zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak koncept uri – naše.

    • 19 min

Top Podcasts In Arts

You Might Also Like