100 episodes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Frekvenca X RTVSLO – Val 202

    • Science
    • 5.0 • 8 Ratings

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

    Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

    Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

    Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.

    • 30 min
    Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

    Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

    Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas.

    Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija?

    Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.

    • 59 min
    Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

    Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

    Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.

    • 7 min
    Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

    Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

    Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.Kot je o njem zapisal dr. Sašo Grozdanov s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, je Penrose v svoji dolgoletni karieri med vsemi svojimi dognanji pomembno prispeval predvsem na področju matematične fizike v teoriji splošne relativnosti, ki opisuje gravitacijo z vidika diferencialne geometrije prostora-časa. Med bolj znanimi dosežki so njegova neenakost, ki ji mora zadostiti masa celotne snovi v vesolju, teoretični proces za ekstrakcijo energije iz vrteče se črne luknje ter še nedokazana domneva, da gole singularnosti prostora-časa niso dovoljene in da morajo biti vedno skrite za horizonti, ki so enaki tistim, ki omejujejo črne luknje. Poznamo ga tudi po t. i. Penrose-Newman formalizmu, tvistorskem prostoru in po izumu izjemno uporabnih diagramov, ki omogočajo slikovno reprezentacijo in obravnavo kompliciranih geometrij, ki se pojavljajo pri črnih luknjah in v kozmologiji.

    Strokovni pregled: dr. Sašo Grozdanov
    Bral je: Matej Rus

    Pogovor v izvirniku (v angleščini).

    • 29 min
    Pornografija, možgani in zasvojenost

    Pornografija, možgani in zasvojenost

    Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.Sogovorniki:


    Irena Rahne Otorepec, psihiatrinja
    Gabrijela Simetinger, ginekologija
    Aleksandar Štulhoher, seksolog
    Urška Henigman, soavtorica projekta Prvič
    Rok Gumzej, sodelavec organizacije Logout

    • 32 min
    Nevidni svet predorov

    Nevidni svet predorov

    Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.Sogovorniki:


    Drago Dvanajščak, rudarski inženir in strokovnjak za predorsko gradnjo:
    dr. Jakob Likar, upokojeni univerzitetni profesor geotehnologije in rudarstva;
    Enver Šiljić, inženir rudarstva in geotehnolog;
    Angelo Žigon, inženir gradbeništva in projektant.

    • 34 min

Customer Reviews

5.0 out of 5
8 Ratings

8 Ratings

polbompamarjana ,

Nepogrešljivo

Prava doza znanosti

dashablemac ,

Perfect

Perfect podcasts for all podcasts at MMC RTV Slovenija. I live in Sweden and i am very thankful that you guys are doing all this. I appreciate it very much. I can not say nothing bad, all good !! Keep on going with everything!!

Dani Krstic ,

Frekvenca X

Odlična zadeva.

Top Podcasts In Science

Hidden Brain
Hidden Brain, Shankar Vedantam
Radiolab
WNYC Studios
Something You Should Know
Mike Carruthers | OmniCast Media | Cumulus Podcast Network
Ologies with Alie Ward
Alie Ward
StarTalk Radio
Neil deGrasse Tyson
Science Vs
Spotify Studios

You Might Also Like

Globalna vas
RTVSLO – Val 202
Mihilizem
RTVSLO – Val 202
Radio GA - GA
RTVSLO – Prvi
Umetnost Lenarjenja
David Zupančič
Fejmiči
Bergant in Papič
Atmosferci
Saša Kapetanovič, Ciril Komotar, Jure Gregorčič

More by RTV Slovenija

Dogodki in odmevi
RTVSLO – Prvi
Zapisi iz močvirja
RTVSLO – Val 202
Slovencem po svetu
RTVSLO – Prvi
Lahko noč, otroci!
RTVSLO – Prvi
Intelekta
RTVSLO – Prvi
Radio GA - GA
RTVSLO – Prvi