Babi bere pravljice Nataša Holy

Veš komu rečemo, da je videc? Nekdo, ki je znal napovedati prihodnost. Take ljudi so zelo spoštovali. Kako je videc rešil kraljev problem, izveš v Zgodbi o deželi, kjer sonce nikoli ne sije.

The Project Gutenberg eBook of The Shoemaker's Apron: A Second Book of Czechoslovak Fairy Tales and Folk Tales, Parker Fillmore, 383 MADISON AVENUE, NEW YORK 17, N.Y., 2010. , iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Pravljice so si pripovedovali v dolgih zimskih večerih. Babice so jih pripovedovale vnukom, ti so, ko so postali dedki, pripovedovali svojim vnukom in vnukinjam. Seveda je vsak pripovedovalec kaj dodal ali kaj odvzel in pravljica se je bogatila iz roda v rod. Tudi ta pravljica, ki jo bomo poslušali danes, je potovala od ust do ust, od ušes do ušes. In zdi se da je nek ded dodal malo, pa druga babica še malo in zgodba je postajala daljša in daljša. Prisluhni slovenski pravljici o Čudnem drevesu.

Slovenske narodne pripovedke, izbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, bere Nataša Holy

Prejšnjič smo slišali, kako je Ivanu uspelo rešiti svojo mamo, se namenila proti domu, še prej pa sta namerava osvoboditi vse tri ujete carice. In kaj se je zgodilo potem?

Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy

Če v uvodu ne bi povedala, od kod je ta pravljica, bi lahko zagotovo ugotovili po načinu pripovedi in po lastnostih oseb, da je pravljica ruska. Navadno junaki ljudskih pravljic nimajo imen, so samo mladeniči, princi, princese ali pastorke. V ruskih pravljicah pa nastopajo osebe z imeni. In glavni junak je skoraj vedno Ivan. Tako tudi v tej dolgi ruski pravljici.

Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy

Tale je res zabavna, napisal pa jo je pravnik in humorist Fran Milčinski. Čeprav je zgodba znana, o tem, kdo se bo prej ujezil, je napisana malce drugače, na humoren način in jo je vredno poslušati. Seveda spet zmaga najmlajši sin in se maščuje graščaku za njegovo zlobo.

Našla sem pa nekaj morda neznanih besed:

štibal – zgornji del škornja

šmarna petica srebrn avstrijski kovanec za pet grošev:

mernik posoda za približno 30 kg vsebine,

pristava gospodarska poslopja ob graščini.

Fran Milčinski: Pravljice, zbirka Desetnica, Založba Karantanija, Ljubljana, 1997, bere Nataša Holy

Kaj misliš, zakaj so v pravljicah vse mačehe tako sovražne? Pravljice in ljudske zgodbe izhajajo iz obdobja, ko so ženske pogosto umirale zaradi poroda ali zapletov pri porodu, moški pa so se pogosto znova poročali, velikokrat z vdovami, ki so že imele svoje otroke. Mačehe, ki so
želele, da bi imeli njihovi otroci prednost pred otroki iz prejšnjega zakona, so bile pogosto krute. V pravljicah pa so vedno premagane. Kaj o tem pripoveduje danska pripovedka Zeleni vitez?


Pripovedke o očetih in hčerah, Josephine Evetts-Secker, Tržič, Učila, 1999, bere Nataša Holy