Frekvenca X RTVSLO – Val 202

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.Sogovorniki:


dr. Gabrijela Kalčikova, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani,
dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut,
Jože Gregorič, Javno podjetje VOKA SNAGA,

Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije,
Damijan Šavron in Sašo Šenk iz podjetja Itos.

 

Zapiski:

Zeleno zavajanje na plastenkah

Poročilo Univerze Združenih narodov

Koliko plastenk je v Sloveniji

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.Sogovornik:


prof. dr. Roman Kuhar, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja.

Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.Sogovorniki:


prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;
dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije;
dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.Sogovorniki:


filozof Peter Singer, duhovni oče učinkovitega altruizma
socialna psihologinja Hana Hawlina, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani
psiholog Mark Bračič, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?Sogovornika:

dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research

dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti

 

Zapiski:


Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal
Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results
Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto
Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab
Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru
Tukaj lahko najdete umaknjenje članke
Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki

Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022.

Bere Lidija Hartman. 

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.Gostje oddaje so bili:



dr. Matjaž Gregorič, evolucijski biolog, ZRC SAZU;
dr. Gregor Belušič, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;
dr. Jurij Bajc, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.

Poseben gost:


Brane Vižintin, Lutkovno gledališče Ljubljana.

Bral je Igor Velše.

Zapiski:


Celotno oddajo poslušajte tukaj