Izšlo je RTVSLO – Ars

Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.

Leto je naokrog in Layerjeva založba v Kranju je izdala novo antologijo; natančneje antologijo erotične kratke proze s posrečenim naslovom Spreganje glagola prihajati in z občutenimi fotografijami, ki sta jih prispevala Gal Grobovšek in Saša Smolej. Antologijo sta souredila Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar; v njej so zgodbe objavili Klara Eva Kukovičič, Sara Planinšek, Bojana Dragoš, Pino Pograjc, Tomo Podstenšek, Nadja Svetlin Kastelic, Ana Lorger, Matic Ačko, Polona Natlačen, Alain Weirs, Karmen Petric, Dominik Škrinjar, Urška Bračko, Lea Vidmar, Veronika Razpotnik, Nina Misson, Petra Bauman, Sanja Podržaj in Oskar Šubic. Tako dobrih dvajset let po izidu antologije Slovenska kratka erotična proza sourednikov Aleša Bergerja in Gorana Schmidta v oddaji Izšlo je sodelujeta sourednica Hana Bujanović Kokot in sourednik Gašper Stražišar ter v pogovoru z Markom Goljo predstavita uredniške dileme in rešitve pri snovanju antologije Spreganje glagola prihajati. Nikar ne zamudite.

Nekdanji vrhunski smučar in urednik kulture na časniku Slovenec, dolgoletni urednik na Televiziji Slovenija in – predvsem – književnik Jani Virk (1962) je pred kratkim zasluženo doživel eno najlepših priznanj, kar jih lahko doživi književnica ali književnik na Slovenskem. V zbirki Kondor so izšle njegove izbrane zgodbe z naslovom Metulj v jantarju in s podnaslovom Zgodbe z roba vesolja. Zgodbe je izbrala in uredila Julija Uršič, tudi avtorica zanimive spremne besede; knjigo je lično opremila Jasna Andrić z morda nekoliko presenetljivim detajlom iz risbe z ogljem Erika Mavriča na naslovnici. Virk je kratek čas pisal poezijo in eseje, objavil je vrsto romanov, toda uredničina odločitev, da v književnikovo izbrano delo uvrsti njegove kratke zgodbe, je bila pravilna. Pisatelj z izjemnim občutkom, erudicijo in ritmom v svojih razgibanih pripovedih pripoveduje o junakih, ki so v takih in drugačnih težavah, hkrati pa ne izbira bližnjic do preprostih in všečnih srečnih koncev. Več o knjigi in zgodbah pove Jani Virk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Pogled na Tycho Brahe. Nikar ne zamudite.

Pesnik Lenart Sušnik se je knjižno prvič predstavil predlani z generacijsko antologijo bog si ga drka na nas. Knjiga je izšla v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA, tako kot tudi Sušnikova pravkar objavljena prvenka Napalm. Že v antologiji sta bralec in bralka sodobne poezije lahko zaznala energijo predstavnic in predstavnikov mlade pesniške generacije, tudi jezo in kritičnost do družbe; to pa velja, morda še bolj, za poezijo v zbirki z zgovornim naslovom Napalm. Nekatere pesnikove pesmi so pesmi v prozi, druge so v prostem verzu, nekatere so bolj intenzivne, nekatere bolj umirjene. Pesnik je precej pesniške energije posvetil zvočnosti svojih pesmi, ki pride do polnega izraza ob glasnem branju. V pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je zato pesnik prebere pesem Manifest 1. Nikar ne zamudite.

Pisateljica in literarna zgodovinarka Alenka Koželj je kot avtorica kratkih zgodb prepričala že leta 2019, ko je objavila pripovedno zbirko Lovilci sanj. Zbirka je bila nominirana za nekaj nagrad, v spominu pa je najverjetneje najbolj ostala zgodba o srečanju, soočenju žrtve z zločincem. Pisateljica je za zahtevno temo našla ustrezno obliko, to sposobnost pa je ponovno dokazala z zgodbami v svoji najnovejši zbirki Solznice. Izviren je že naslov, nato teme, ki jih ubeseduje in razvija pisateljica, pa tudi njena doslednost, da išče in najde izvirne pripovedne rešitve. Zbirka Solznice je izšla pri KUD Apokalipsa s tehtno spremno besedo Sama Krušiča, vsebuje pa osem zgodb. Njene antijunakinje in antijunaki se pogosto znajdejo v zagatni življenjski situaciji, v hudi stiski; pisateljica jih slika z občutkom, s posluhom in prepričljivo, skozi zgodbo ali iz nje pa ne ubira bližnjic. Tudi takrat ne, ko bralec in bralka upata na srečen konec ali vsaj na njegov približek. Več o zgodbah in zbirki Solznice pove pisateljica Alenka Koželj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Plameni, mojstrske pripovedi s sugestivnimi metaforami. Nikar ne zamudite.

Razstava likovnih del Hinka Smrekarja v Narodni galeriji v letih 2021-2022 je zagotovo poživila zanimanje za še kako samosvojega in še kako prepoznavnega umetnika in njegovo delo. K odmevnosti njegovega dela je (ob obsežnem katalogu, ki ga je izdala Narodna galerija) prispevala tudi monografija Hinko Smrekar : kratek oris življenja in dela ddr. Damirja Globočnika. Odličen poznavalec zgodovine satire, karikatur in kulturnih spomenikov je pred kratkim pripravil še eno monografijo, posvečeno izjemnemu umetniku z esejističnim naslovom Hinko Smrekar : Poznal sem tokove sveta in z zgovornim podnaslovom Zapisi Hinka Smrekarja. V monografiji, objavljeni pri založbi Buča, je zbral Smrekarjeve objavljene spise in tudi njegove pesmi ter zaokrožil izbrana besedila z vrsto tematsko sorodnih reprodukcij in dragocenih opomb. V knjigi tako lahko med drugim preberemo umetnikov avtobiografski spis, njegove polemike in pričevanja o Cankarju in še marsikaj. Več o monografiji pove ddr. Globočnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, ki se začne z rahlo zastranitvijo. Nikar ne zamudite.