Dnevna Božja beseda HOZANA.si

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Job 38,1.8-11
Psalm: Ps 107,23-24.25-26.28-29.30-31
2. berilo: 2 Kor 5,14-17
Evangelij: Mr 4,35-41

Vrstica iz evangelija: »Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: 'Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?'« (Mr 4,41)

1. berilo (Job 38,1.8-11)

Tedaj je Gospod iz viharja spregovóril Jobu in rekel: »Kdo je zaprl morje z vrati, ko je izbruhnilo in ušlo iz materinega naročja; ko sem mu dal za oblačilo meglice, za njegove plenice temne oblake, ko sem nasipal proti njemu svojo mejo, mu postavil zapah in vrata ter rekel: ›Do sem pojdeš, naprej pa ne, tu bo obstala moč tvojih valov!‹?«



Psalm (Ps 107,23-24.25-26.28-29.30-31)

Odpev: Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.

Tisti, ki so z ladjami odpluli na morje,
da bi trgovali na širnem vodovju,
ti so videli Gospodova dela
in njegove čudeže na globokem morju.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.


Rekel je in je vzdignil veter,
nevihto, ki je visoko dvignila valove.
Vzpenjali so se do neba, spuščali do brezen,
njihova duša je v nesreči drhtela.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.


V svoji stiski so vpili h Gospodu,
iz njihovih nadlog jih je izpêljal.
Vihar je spreménil v tišino,
utihnili so valovi.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.


Razveselili so se, da se je vihar pomíril,
pripluli so v pristanišče, kamor so želeli.
Naj se zahvaljujejo Gospodu za njegovo dobroto,
za njegova čudovita dela v blagor človeškim sinovom.

Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.




2. berilo (2 Kor 5,14-17)

Bratje in sestre, Kristusova ljubezen nas je privedla do tega, da smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je Kristus umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in vstal. Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu. Čeprav smo Kristusa poznali po mesu, ga zdaj ne poznamo več tako. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.



Evangelij (Mr 4,35-41)

Ko se je tisti dan zvečerilo, je rekel Jezus svojim učencem: »Prepeljímo se na drugo stran!« Ko so odslovíli množico, so ga vzeli s seboj v čolnu, v katerem je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da se potapljamo?« In vstal je, zaprétil vetru in rekel morju: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in morje?«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Krn 24,17-25
Psalm: Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34
Evangelij: Mt 6,24-34

Vrstica iz evangelija: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?« (Mt 6,27)

Berilo (2 Krn 24,17-25)

Po smrti duhovnika Jójada so prišli Judovi knezi in se poklonili kralju Jóasu. Kralj je poslušal njihove nasvete in zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, ter služili boginjam in malikom. Tedaj je prišla Božja jeza nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. Poslal je mednje preroke, da bi jih obrnili h Gospodu. Ti so jih svarili, a niso poslušali.

Tedaj je Božji Duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jójada; ustopil se je pred ljudstvo ter jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli sreče. Ker ste zapustili Gospoda, je on zapustil vas.«

Zarotili so se zoper njega ter ga na kraljevo povelje posuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše. Kralj Jóas se ni spomnil dobrote, ki mu jo je bil izkazal njegov oče Jójada, ampak je umoril njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in kaznuje.« Ko je preteklo leto, se je vzdignila aramska vojska zoper Jóasa. Ko so prišli v Juda in Jeruzalem, so med ljudstvom pobili vse ljudske kneze in ves njihov plen poslali kralju v Damasku. Dasi je aramska vojska prišla z neznatnim številom mož, jim je vendar Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so nad Jóasom izvršili sodbo.

Ko so ti odšli od njega – zapustili so ga namreč hudo bolnega –, sta se njegova služabnika zarotila zoper njega zaradi krvi sina duhovnika Jójada ter ga umorila na njegovi postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, a ne v kraljevskih grobovih.



Psalm (Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34)

Odpev: Bog je milostljiv vekomaj.

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,
prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:
na veke utrdim tvoj zarod,
za vse rodove utemeljim tvoj prestol.

Bog je milostljiv vekomaj.


Vekomaj mu ohranim svojo milost
in trdna mu bo ostala moja zaveza.
Njegov zarod naredim večen
in njegov prestol ko nebeške dneve.

Bog je milostljiv vekomaj.


Če zapustijo njegovi sinovi mojo postavo
in ne bodo hodili po mojih poveljih,
bom s šibo kaznoval njih pregreho
in z udarci njihovo krivdo.

Bog je milostljiv vekomaj.


Če oskrunijo moje zakone
in se ne bodo držali mojih zapovedi,
jih bom kaznoval, toda milosti ne bom odtegnil
in svoje zvestobe ne bom prelomil.«

Bog je milostljiv vekomaj.




Evangelij (Mt 6,24-34)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?

In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 11,1-4.9-18.20
Psalm: Ps 132,11.12.13-14.17-18
Evangelij: Mt 6,19-23

Vrstica iz evangelija: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6,21)

Berilo (2 Kr 11,1-4.9-18.20)

Ko je Ohozijeva mati Atalija videla, da je njen sin mrtev, je sklenila uničiti vse kraljeve potomce. Toda Josaba, hči kralja Jorama in Ohozijeva sestra, je vzela Ohozijevega sina Jóasa, ga skrivaj odstranila izmed kraljevih sinov, ko so jih morili, in ga spravila z njegovo dojiljo vred v spalnico. Tako so ga skrili pred Atalijo, da ni bil umorjen. Ostal je pri njej šest let skrit v Gospodovi hiši, Atalija pa je kraljevala nad deželo.

V sedmem letu pa je dal duhovnik Jójada poklicati stotnike vojakov in stražarjev. Peljal jih je k sebi v Gospodovo hišo, sklenil z njimi zavezo, jih zaprisegel in jim pokazal kraljevega sina. Stotniki so storili povsem tako, kakor je naročil duhovnik Jójada. Vsak je vzel svoje može, tiste, ki so v soboto prihajali, in tiste, ki so v soboto odhajali, in prišel k duhovniku Jójadu. Duhovnik je dal stotnikom sulice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovi hiši.

Ko so se stražarji, vsak z orožjem v roki, postavili od južne strani templja do severne strani med oltar in tempelj okoli kralja, je pripeljal kraljevega sina in mu nadel načelek in zapestnice. Tako so ga napravili za kralja, ga mazilili, nato ploskali z rokami in vzklikali: »Živel kralj!«

Ko je Atalija slišala vzklikanje stražarjev in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodovo hišo. Pogledala je, in glej, na stojišču je stal kralj, kakor je bil običaj, in pri kralju stotniki in trobentači, in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo na trombe. Tedaj je Atalija pretrgala svoja oblačila in zavpila: »Zarota, zarota!« Duhovnik Jójada pa je zapovedal stotnikom, vojnim poveljnikom: »Odpeljite jo med vrstami iz templja! Kdor se ji pridruži, naj bo z mečem ubit!« Duhovnik je namreč naročil, naj ne bo ubita v Gospodovi hiši. Napravili so ji prostor in ko je prišla skoz konjski vhod v kraljevo palačo, je bila tam umorjena.

Nato je Jójada sklenil zavezo med Gospodom in kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, prav tako tudi med kraljem in ljudstvom. In vse ljudstvo dežele je šlo v Baalov tempelj in ga razdejalo. Njegove oltarje in podobe so popolnoma zdrobili, Baalovega duhovnika Matana pa umorili pred oltarji. Nato je duhovnik postavil straže pri Gospodovi hiši. Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je ostalo mirno.



Psalm (Ps 132,11.12.13-14.17-18)

Odpev: Gospod je izbral svoje svetišče.

Gospod je prisegel Davidu trdno obljubo,
od katere ne bo odstopil:
»Potomca iz tvojega rodu
bom posadil na tvoj prestol.

Gospod je izbral svoje svetišče.


Če bodo tvoji sinovi držali mojo zavezo,
zapovedi, katerih jih učim,
bodo tudi njihovi sinovi
vedno sedeli na tvojem prestolu.«

Gospod je izbral svoje svetišče.


Gospod je izvolil Sion,
si ga zaželel kot svoj sedež:
»To je moje počivališče za vedno;
tu bom prebival, ker sem ga želel.

Gospod je izbral svoje svetišče.


Tam bom vzbudil Davidu rog,
pripravil lučko svojemu maziljencu.
Njegove sovražnike ogrnem s sramoto,
nad njim pa bo žarela moja krona.«

Gospod je izbral svoje svetišče.




Evangelij (Mt 6,19-23)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi kopljejo in kradejo. Nabirajte si marveč zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja in kjer tatovi ne kopljejo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce. Svetilka tvojega telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo vse tvoje telo svetlo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo vse tvoje telo v temi. Če se torej tvoja notranja luč stemni, kolika bo tema!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Sir 48,1-14
Psalm: Ps 97,1-2.3-4.5-6.7
Evangelij: Mt 6,7-15

Vrstica iz evangelija: »Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nabeški Oče vam odpustil« (Mt 6,14).

Berilo (Sir 48,1-14)

Tedaj je vstal prerok Elija kakor ogenj in njegova beseda je bila kakor goreča peč. On je spravil lakoto nad Izraelce in s svojo gorečnostjo zmanjšal njih število. Z Gospodovo besedo je zaprl nebo in storil, da je trikrat padel ogenj z neba. Kako častitljiv si bil, Elija! Kdo je tebi enak in se more ponašati? Ti si umrlega obudil od smrti in iz podzemlja, po besedi Najvišjega. Ti si pahnil kralje v jamo in ugledne z njih ležišča. Na Sinaju si slišal kazenske grožnje in na Horebu maščevalne razsodbe. Mazilil si kralje za kaznovalce, preroka za svojega naslednika. V ognjenem viharju si bil vzet, na vozu z ognjenimi konji. O tebi je pisano, da si bil pripravljen za določen čas, da utolažiš jezo, preden se vname, da nagneš srce očetov k sinovom in vzpostaviš Jakobove rodove. Blažen, ki te vidi in umrje, in blažen si ti, ker še živiš!

Elija je bil v viharju umaknjen in Elizej je bil napolnjen z njegovim duhom. Dvakrat toliko čudežev je naredil, čudeži so bile vse besede njegovih ust. V svojem življenju se ni nikogar bal in nihče ni imel oblasti nad njegovim duhom. Nobena reč ni bila zanj nemogoča in še iz groba je delovalo njegovo telo kot prerok. V svojem življenju je delal čudeže in po svoji smrti čudovita dela.



Psalm (Ps 97,1-2.3-4.5-6.7)

Odpev: Veselite se, pravični, v Gospodu.

Gospod je kralj: zemlja naj se raduje,
veselijo naj se mnogi otoki.
Oblak in tema ga obdajata,
pravica je temelj njegovega prestola.

Veselite se, pravični, v Gospodu.


Ogenj gre pred Gospodom
in požira vse njegove sovražnike.
Njegovi bliski razsvetljujejo svet,
zemlja to vidi in se trese.

Veselite se, pravični, v Gospodu.


Gore se topijo pred Gospodom kakor vosek,
pred gospodarjem vesoljne zemlje.
Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost
in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

Veselite se, pravični, v Gospodu.


Osramočeni so vsi, ki častijo podobe,
ki se ponašajo z maliki,
pred njim padajo v prah vsi bogovi.
Gospod, ti si vzvišen nad vso zemljo.

Veselite se, pravični, v Gospodu.




Evangelij (Mt 6,7-15)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Pri molitvi ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani zaradi svojih mnogih besed. Ne postanite jim podobni, vaš Oče namreč ve, kaj potrebujete, preden ga prosite. Takole torej molite:

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ne odpustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših grehov.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 2,1.6-14
Psalm: Ps 31,20.21.24
Evangelij: Mt 6,1-6.16-18

Vrstica iz evangelija: »…in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem ti bo povrnil« (Mt 6, 4b).

Berilo (2 Kr 2,1.6-14)

Preden je Gospod v viharju vzdignil Elija v nebo, je šel Elija z Elizejem iz Galgale. Ko sta prišla v Jeriho, je Elija rekel Elizeju: »Ostani tu, prosim! Gospod me pošilja k Jordanu.« Elizej je odgovoril: »Kakor resnično živi Gospod in živiš ti, ne zapustim te!« Šla sta torej obadva. Tudi petdeset prerokovih učencev je šlo; ustavili so se nedaleč od tam, onadva pa sta obstala pri Jordanu. Elija je vzel svoj plašč, ga zvil in udaril z njim po vodi. Razdelila se je na dvoje in oba sta šla po suhem čez.

Ko sta prišla čez, je Elija rekel Elizeju: »Prôsi, kaj naj ti storim, preden bom vzet od tebe!« Elizej je odgovoril: »Prosim, da bi bila v meni dva deleža tvojega duha.« Odvrnil je: »Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo.« Ko sta šla dalje in se grede pogovarjala, glej, se je prikazal ognjen voz in ognjeni konji ter so ju ločili. In Elija je šel v viharju proti nebu.

Ko je Elizej to videl, je klical: »Moj oče, moj oče! Izraelov voz in njegovi konjeniki!« Ko ga ni več videl, je prijel svoja oblačila in jih pretrgal na dvoje. Potem je vzel Elijev plašč, ki je bil z njega zdrknil, se vrnil ter obstal na jordanskem bregu. In z Elijevim plaščem je udaril po vodi in rekel: »Kje je zdaj Gospod, Elijev Bog?« Ko je udaril po vodi, se je razdelila na dvoje in Elizej je šel čez.



Psalm (Ps 31,20.21.24)

Odpev: Neomajno zaupajmo v Gospoda.

Kako velika je tvoja dobrota, Gospod,
ki si jo prihranil njim, ki se te boje,
ki jo skazuješ njim, ki se k tebi zatekajo,
vpričo vsega ljudstva.

Neomajno zaupajmo v Gospoda.


Varuješ jih z varstvom svojega obličja
pred zaroto tujih mož,
jih skrivaš v šotoru
pred prepirljivimi jeziki.

Neomajno zaupajmo v Gospoda.


Ljubite Gospoda, vsi njegovi sveti!
Gospod varuje zveste,
obilno pa kaznuje tiste,
ki ravnajo objestno.

Neomajno zaupajmo v Gospoda.




Evangelij (Mt 6,1-6.16-18)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Glejte, da dobrih del ne boste opravljali pred ljudmi, da bi vas oni videli; sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, da bo tvoja miloščina na skrivnem; in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

Kadar molite, ne bodite kakor hinavci; ti namreč radi molijo stojé po shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.

Kadar se postite, ne bodite kakor čmerni hinavci; grdijo si namreč obraze, da bi ljudem pokazali, da se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kadar se pa ti postiš, pomazili svojo glavo in si umij obraz, da ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kr 21,17-29
Psalm: Ps 51,3-4.5-6.11.16
Evangelij: Mt 5,43-48

Vrstica iz evangelija: »Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo.« (Mt 5,44)

Berilo (1 Kr 21,17-29)

Po Nabótovi smrti je prišla Gospodova beseda preroku Eliju: »Vstani, pojdi naproti Ahábu, Izraelovemu kralju v Samariji! Glej, v Nabotovem vinogradu je, kamor je šel, da bi ga vzel v last. Reci mu: Tako govori Gospod: ›Zagrešil si umor in še podedoval! Zato govori Gospod: Na mestu, kjer so psi lizali Nabotovo kri, bodo psi lizali tudi tvojo kri.‹«

Ahab je rekel Eliju: »Si me našel, moj sovražnik?« Odgovoril je: »Našel. Ker si se zavrgel, da si storil, kar je hudo v Gospodovih očeh. Glej, spravil bom nesrečo nadte in te pometel in iztrebil iz Ahabovega roda vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu, ker si razdražil mojo jezo in Izraela zapeljal v greh. Tudi o Jezabeli je govoril Gospod: ›Psi bodo snedli Jezabelo na Jezraelskem polju.‹ Kdor izmed Ahabovega roda bo umrl v mestu, ga bodo žrli psi, kdor pa bo umrl na polju, ga bodo žrle ptice pod nebom.«

Res ni bilo nikogar, ki bi se kakor Ahab zavrgel, da bi delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, ker ga je zapeljala njegova žena Jezabela. Silno se je ognusil s tem, da je častil malike, prav kakor so delali Amorejci, ki jih je Gospod iztrebil pred Izraelovimi sinovi. Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt. Tedaj je prišla Eliju Gospodova beseda: »Ali si videl, kako se je Aháb ponižal pred menoj? Ker se je ponižal pred menoj, ne bom poslal nesreče v njegovih dneh; v dneh njegovega sina bom poslal nesrečo nad njegovo hišo.«



Psalm (Ps 51,3-4.5-6.11.16)

Odpev: Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili!

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti,
po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho!
Popolnoma me operi moje krivde
in mojega greha me očisti!

Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili!


Svojo pregreho spoznavam
in moj greh mi je vedno pred očmi.
Zoper tebe samega sem grešil
in, kar je zlo pred teboj, sem storil.

Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili!


Obrni svoj obraz od mojih grehov
in vse moje krivde izbriši!
Reši me kazni za prelito kri, moj Zveličar,
moj jezik naj se raduje tvoje pravičnosti!

Usmili se nas, o Bog, ker smo grešili!




Evangelij (Mt 5,43-48)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ›Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.‹ Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih; zakaj on veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate? Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Ali ne delajo tega tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«