Alumniteka Alumni UL

Koliko lahko k trajnosti prispeva posameznik? Kaj je širši
miselni kontekst, ki lahko prepreči ali omogoči bolj trajnostne izbire? Kakšen je naš odnos do odpadkov in zavržene hrane? Ali lahko naše prehranjevalne
navade vplivajo na trajnost? Kakšni so naši prehranski vzorci? Kako tudi iz trajnostnega vidika zagotoviti varno hrano in krmo?

Na tokratni Alumniteki smo se posvetili trajnostnim
prehranskim sistemom. Pogovarjali smo se o tem, kaj uokvirja družbeno (ne)delovanje v povezavi s prehodom k bolj trajnostnim izbiram, kakšen je naš odnos do hrane in kakšne so naše prehranjevalne navede. Dotaknili smo se tudi
problematike zavržene hrane in odpadkov.

Z nami so bili:

- izr. prof. dr. Andreja Vezovnik, FDV

- Katja Sreš, Ekologi brez meja

- asist. dr. Renata Marčič, FF

- izr. prof. dr. Dan Podjed, ZRC SAZU

- prof. dr. Tadej Malovrh, dr. vet. med., VF

Zakaj ne smemo pozabiti na umetniško raziskovanje? Kaj vse zajema raziskovanje v umetnosti? Kakšne so izkušnje raziskovanja v umetnosti iz tujine?

Na tokratni Alumniteki smo se pogovarjali o položaju raziskovanja v umetnosti. Tako znanost kot tudi umetnost povezuje radovednost, želja po odkrivanju še neraziskanih področij. O tem, zakaj je pomembno gojiti tudi raziskovanje na področju umetnosti sta spregovorili alumni, ki sta doktorat umetnosti pridobili v tujini.

Z letošnjim letom se tudi Slovenija postavlja na zemljevid držav, ki umetniškemu raziskovanju omogočajo enakovredno obravnavo kot vsem drugim znanstvenim (interdisciplinarnim) doktorskim študijskim programom. Po več kot desetih letih prizadevanj je bil septembra 2023 na Univerzi v Ljubljani akreditiran doktorski študijski program Umetnost, interdisciplinarni študij vseh šestih članic UL, ki poučujejo umetnost. Na Alumniteki smo spregovorili tudi o tem, kakšen je položaj umetnosti pri nas v primerjavi s tujino in kakšne spremembe so se zgodile v preteklih letih ter kakšne se nam obetajo na tem področju v prihodnosti.

Z nami so bili:


doc.  dr. Polonca Lovšin
izr. prof. dr. Barbara Predan
prof. Sašo Sedlaček
dr. Apolonija Šušteršič

Ali v Sloveniji dovolj skrbimo za nepremično kulturno dediščino? Ali lahko skrbno prenovljeni objekti kulturne dediščine pripomorejo k trajnostnem razvoju? Kakšen je odnos Slovenk in Slovencev do politično zaznamovane arhitekturne dediščine? Kakšna je vloga arhitektov pri varovanju nepremične kulturne dediščine?

Včasih stavba ni samo utilitaren objekt, ampak ima za neko skupino ljudi še drugačno vrednost (npr. zgodovinsko, kulturno, estetsko) in zato predstavlja dediščino nekega prostora. Odnos do nepremične kulturne dediščine se je skozi stoletja in desetletja spreminjal. Dediščino se je vzdrževalo, prilagajalo novim vsebinam, prepustilo propadu ali celo namerno uničevalo. Podobno se z arhitekturno dediščino dogaja še danes.


O tem, kakšno je stanje nepremične kulturne dediščine v Sloveniji danes, kakšen je naš odnos do nje in kakšne so možnosti za bolj učinkovito ohranjanje in uporabo teh objektov smo se pogovarjali z:


doc. dr. Neža Čebron Lipovec,
doc. dr. Renata Novak Klemenčič,
doc. dr. Miloš Kosec,
izr. prof. dr. Barbara Lampič,
asist. dr. Božidar Jožef Flajšman.

Na tokratni Alumniteki smo se poglobili v posledice podnebnih sprememb, ki jih občutimo na vseh koncih sveta.

Večni led na tečajih se tali, gladina morja se dviga. Vse pogostejši so ekstremni vremenski dogodki, kot so izjemno velike količine padavin, intenzivni vročinski valovi in suše. Podnebne spremembe vplivajo na številne vidike našega življenja, tako na uspevanje gozdov in zagotavljanje vseh njihovih funkcij kot tudi na dolgoročno zagotavljanje za uporabo primernega lesa. Učinkovito soočanje s spremembami v gozdarstvu zahteva različne ukrepe za zmanjšanje in prenos tveganj, ki jih prinašajo spremenjene razmere. Takšni ukrepi so raznoliki in segajo od izbora odpornih drevesnih vrst do finančnih mehanizmov za prenos tveganj za škode na zavarovalnice.

Spreminja se vrstna sestava lesa. Les, ki prirašča danes, ni več primerljiv z lesom izpred desetletij. Povprečna gostota lesa v slovenskih gozdovih je že upadla, z njo so povezane vse relevantne lastnosti lesa. Poleg tega spremenjeno podnebje vpliva na dinamiko razkroja lesa. Les na prostem danes propada hitreje, kot je pred desetletji. Ta sprememba je najbolj opazna v alpskih dolinah. Dinamika razkroja v Gornjesavski dolini se je spremenila tako, kot če bi Stockholm v štiridesetih letih prestavili v Ljubljano. Dodatno nevarnost predstavljajo novi škodljivci, v največji meri termiti.   

Tudi kmetijstvo je odvisno od vremenskih in podnebnih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo. Najbolj je kmetijstvo ranljivo zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, zlasti suše, poplav, neurij s točo, pa tudi pogostejših pozeb, pretoplih zim ter vročinskih valov. Težave povzročajo invazivne rastlinske in živalske vrste, tudi novi škodljivci in več generacij škodljivcev v eni rastni dobi. Ker bodo med vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo prevladovali negativni, je nujno, da se kmetijstvo čimprej začne prilagajati projekcijam podnebnih sprememb. Prilagoditve pa so povezane z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta ter predvsem s kmetijsko politiko, tržnimi mehanizmi, razvojnimi in tehnološkimi raziskavami.

Podnebne spremembe povzročajo tudi posredne vplive na biotsko raznovrstnost, številne živali in rastline se s težavo prilagajajo. Neposredni vplivi vključujejo spremembe vedenja in življenjskih ciklov živalskih in rastlinskih vrst, številčnosti in razširjenosti vrst, sestave skupnosti, strukture habitatov in ekosistemskih procesov.

Z nami so se pogovarjali:


prof. dr. Andrej Ficko,
doc. dr. Tjaša Pogačar,
prof. dr. Miha Humar,
doc. dr. Hubert Potočnik.

V tokratni Alumniteki smo spoznali štiri izkušene raziskovalke in raziskovalce, od računalničarjev do jezikoslovcev, ki so predstavili že delujoče rešitve, zaradi katerih je in bo slovenščina v digitalnem okolju lahko enakovredna večjim jezikom.

 V današnji digitalni dobi je nujno, da ima vsak jezik, tudi slovenščina, ustrezno tehnološko podporo. Brez tega izgubimo moč izražanja, čisto praktično pa lahko ostanemo brez podnapisov ali ustreznih prilagoditev za slovenski jezik na različnih napravah. Veliki jezikovni modeli pretežno tujih korporacij na videz že dobro znajo slovensko, a imajo številne omejitve. Potrebujemo veliki jezikovni model za slovenski jezik. S področjem jezikovnih tehnologij se zato ukvarjajo številni raziskovalci in razvijalci tehnoloških rešitev. 

Z nami so bili:


dr. Slavko Žitnik, docent na FRI in tudi alumen FRI
dr. Tadeja Rozman, docentka na FU, alumna FF
dr. Jaka Čibej, raziskovalec na FRI, FF in Institutu Jožef Stefan, alumen FF
dr. Kaja Dobrovoljc, raziskovalka na FF in Institutu Jožef Štefan, alumna FF

Pogovor je moderirala Renata Dacinger.

Na tokratni Alumniteki smo govorili o različnih deprivilegiranih skupinah in o tem, kako zagotavljati enake možnosti. Temo enakih možnosti smo osvetlili skozi pogled psihologa, socialne pedagoginje in sociologinje.

Kako lahko zagotovimo enake možnosti in vključevanje za ranljive skupine, kot so osebe s posebnimi potrebami, priseljenci in manjšine? Kateri so glavni izzivi pri spoprijemanju s stereotipi in predsodki, ki lahko omejujejo vključevanje? Kako različni dejavniki, kot so dostop do kakovostnega izobraževanja, zdravstvene oskrbe in ekonomske priložnosti, vplivajo na posameznikove možnosti za uspeh v življenju? Kako lahko vsak med nami prispeva k vključevanju in enakosti?

Z nami so bili:

-        prof. dr. Vesna Leskošek, sociologinja

-        Hana Košan, socialna pedagoginja

-        doc. dr. Žan Lep, psiholog

Pogovor je moderirala Renata Dacinger.