Digitalna Slovenija Ministrstvo za digitalno preobrazbo RS

Z odklopom od tehnologije zaključujemo prvo sezono podkasta Digitalna Slovenija. Tehnologija, predvsem v obliki pametnih telefonov, tablic, igralnih konzol in računalnikov, je danes del našega vsakdana, težko se ji izognemo. Z omenjenimi napravami iščemo informacije ter opravljamo naše delo. Marsikdo med nami pa se lahko pri uporabi tehnologije znajde v stiski. Prekomerna uporaba spleta v prostem času pa začne vplivati na druga pomembna življenjska področja, kot je na primer spanje, druženje s prijatelji in prijateljicami v živo in podobno. V tem primeru pride do prekomerne rabe tehnologije in spleta ter nezmožnosti odklopa od tehnologije. O vsem tem smo govorili z Živo Ahac iz Centra pomoči ob prekomerni rabi interneta, Logout.

Živa Ahac je po izobrazbi socialna delavka, ki se dobro znajde tudi v improviziranju in vodenju raznoraznih delavnic. V pogovoru se posvetimo vprašanjem, kot so: kako izgleda zasvojenost od tehnologije, kdo je ponavadi bolj dovzeten za zasvojenost od spleta in kako lahko tovrstno zasvojenost prepoznamo sami.

V ekipi Logout se trudijo, da bi se vsi v digitalnem okolju dobro počutili. Digitalna preobremenjenost lahko preide v zasvojenost in tako pomembno vpliva na naša življenja. Zavzemajo se za uravnoteženo in zdravo rabo spleta v prostem času. V ta namen izvajajo individualna in družinska psihološka svetovanja ter tudi delo v skupinah, različna predavanja in delavnice. Živa v zaključku pogovora predlaga tudi, kako lahko sami spremljamo naše navade pri uporabi spleta in tako zgodaj zaznamo morebitno preobremenjenost z digitalnimi vsebinami.
 

Povezave: 
LogoutTesti zasvojenosti

Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Nestrpna, ksenofobna in diskriminatorna retorika kot orodje za nadlegovanje in poniževanje prispeva predvsem k pojavom, kot so rasizem, seksizem in homofobija, zaskrbljujoče pa je, da postaja vse bolj udomačena v javnem komuniciranju. V epizodi, ki jo namenjamo sovražnemu govoru, je gostja raziskovalka z Mirovnega inštituta dr. Veronika Bajt, ki raziskuje sovražni govor ter sociološke teme, kot so dezinformacije, nacionalizem, ksenofobija in podobno.

Raziskave potrjujejo porast sovražnega govora iz nečesa, kar smo nekoč imenovali "šank retorika", še posebej z begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Če je svoboda govora absolutno nujna, to še ne pomeni, da je tudi nujno absolutna, pravi Veronika Bajt. Kar pomeni, da se pravica do svobode govora, na katero se pogosto sklicujejo politiki ko javno pozivajo na reševanje problemov s puškomitraljezi, konča tam, kjer se začne pravica nekoga drugega, da ni žrtev sovražnega govora.

Ob tem nam ne sme biti vseeno, še manj pa lahko ob tem zamahnemo z roko, češ, kaj pa lahko naredimo.  Za začetek, pravi Veronika Bajt, se poglejmo v ogledalo in se vprašajmo, ali res želimo biti del problema. Nezaupanje v institucije, upad volilne udeležbe, razočaranje nad obstoječimi reprezentativnimi sistemi so posledice, zaradi katerih smo na slabšem vsi.

Vabljeni k poslušanju!

Zanimive povezave:
Preprečevanje sovražnega govora na spletu - Mirovni inštitutAnaliza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov - Projekt Mirovnega inštituta ter Ministrstva za digitalno preobrazboPriporočila za preprečevanje sovražnega govora - Strateški svet za preprečevanje sovražnega govoraKako se spopasti s sovražnim govorom - Povzetek članka OZNDefinicija sovražnega govora - Varuh človekovih pravic RS


Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Tudi če medvrstniško nasilje doživlja manjšina otrok, posledice občutijo vsi, pravi gostja 21. epizode podkasta, psihologinja dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskave ne potrjujejo, da je medvrstniškega nasilja danes več, kot ga je bilo v preteklosti, o čemer se v javnosti občasno pojavlja domala histerično prepričanje, smo pa kot družba na ta pojav bistveno bolj občutljivi.

Zakaj se mladostniki obnašajo nasilno? Običajno je motiv, ki je v ozadju, velika želja po priljubljenosti, ni pa edini. In če otroci v šoli dobijo izkušnjo, da je nasilje način, s katerim so močnejši, je naloga odraslih je, da preprečujemo normalizacijo nasilja. Velika večina otrok ga ne odobrava, ampak ljudje se v skupini vedemo drugače, pravi Katja Košir, mladostnikom pa je izjemno pomembno, kako jih vidijo vrstniki. Izražanje stališč, s katerimi se izpostaviš, je tvegano, ker lahko ogrozi tvoj status, zato se zgodi pojav pluralističnega ignoriranja, ko nihče nič ne reče, vsi pa predpostavljamo, da ostali nasilje odobravajo. In iz tega se razvije norma, da je mogoče visok položaj v skupini doseči z nasilnim vedenjem. Ko se ljudje dolgo vedemo na načine, ki niso skladni z našimi osebnimi prepričanji, preokvirimo prepričanja in si stvari začnemo razlagati na način, ko se nam ni potrebno čutiti krive.

Medvrstniško nasilje je kot vsako drugo vedno lažje preprečevati kot se nanj odzivati, najboljše priporočilo, ki ga lahko damo otrokom pa je, naj vedno  to povedo odrasli osebi. otroci to dojemajo kot nekoristno, ker imajo občutek, da bo vmešavanje odraslih stvari samo še poslabšalo. Njihovo zaupanje si moramo prislužiti s stalnim sporočanjem, da smo kredibilni, da nam je mar, da vemo, kako ravnati, da ne bomo prehitro sodili, da prisluhnemo, preden si ustvarimo mnenje, in da bomo morali kakšno stvar vprašati večkrat, ker je poročanje o nasilju zelo težko, Najboljša preventiva je stalno izražanje nevsiljivega zanimanja za njihove vrstniške zadeve, ko govorimo o spletnem nasilju pa je najpomembnejše, da jih ne spustimo v njihova spletna okolja nepripravljene.

Vabljeni k poslušanju!

Koristne povezave
Kaj je vrstniško nasilje in kako ukrepati? - Amnesty InternationalEnostavno pomagam - Humanitarno društvo za preprečevanje medvrstniškega in zagotavljanje informacij za pomoč mladimProtokoli za obravnavo nasilja v medsebojnih odnosih - Zavod RS za šolstvoNasilje nad vrstniki - koristne informacije in nasveti policijePoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec minulega leta prvič podelilo naziv DigiVzornik ustanovam in posameznikom, ki so jih v letu 2023 prepoznali kot najboljše primere digitalne preobrazbe v praksi. Znanstveno društvo Sledilnik je prejelo nagrado DigiVzornik za projekt zdravniki.sledilnik.org v kategoriji civilna družba. V Znanstvenem društvu Sledilnik so ustvarili enostavno dostopno orodje, ki olajšuje iskanje zdravnikov in zdravnic na primarnem nivoju. Portal se je izkazal kot odlična praksa zaradi svoje odzivnosti na potrebe javnosti v času, ko so ažurne informacije ključnega pomena.

V podkastu tokrat gostimo Luko Petravića, mladega zdravnika in enega izmed pomembnih sodelavcev pri projektu zdravniki.sledilnik.org. Luka Petravić je nedavno zaključil študij medicine na Univerzi v Mariboru, sedaj pa opravlja pripravništvo v UKC Maribor. Poleg študija je bil aktiven v različnih skupinah in organizacijah, kjer se povezuje medicina in digitalizacija. V pogovoru govorimo o njegovem delu v sklopu Sledilnika.

Portal zdravniki.sledilnik.org prikazuje dostopne zdravnike in zdravnice na primarnem nivoju, to so osebni zdravnik in zdravnica, ginekolog in ginekologinja, pediater in pediatrinja ter zobozdravstvene storitve. Pri Sledilniku želijo v prihodnosti predstavljati tudi podatke o čakalnih vrstah v urgentnih centrih po državi. Seveda pa gost poudari, kako pomembno je, da so ti podatki povsem anonimizirani in zaščiteni na primeren način.

Večji del pogovora pa namenimo zdravstvenim podatkom, njihovi dostopnosti in uporabnosti. Luka Petravić nam predstavi druge projekte, v katere je bil vključen v času študija, ter je aktiven še danes kot pripravnik. V delu pogovora nam predstavi tudi projekt slovenskega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev. Gost z nami deli tudi izkušnje iz obiskov tujih zdravstvenih ustanov, pri čemer izpostavi predvsem primer dobre povezanosti podatkov in digitalizacije v zdravstvu na Finskem.

Vabljeni in vabljene k poslušanju!

Zanimive povezave:
zdravniki.slednilnik.org
Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Danes v podkastu gostimo ustanoviteljice in članice Kluba Ada. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je klub Ada iniciativa za polnomočenje in podporo žensk v tehnoloških karierah. V njem se združujejo inženirke, razvijalke, podatkovne znanstvenice, oblikovalke in druge. Z aktivnostmi in srečanji pa si izmenjujejo znanje in izkušnje ter gradijo vključujočo raznoliko skupnost. V poklicih informacijsko-komunikacijskih tehnologij je bilo v Sloveniji leta 2016 zaposlenih dobrih 17 % žensk. Številka prepočasi raste. Ministrstvo za digitalno preobrazbo poudarja pomen vključenosti žensk v te poklice. 
Zakaj so se odločile za poklicno pot v računalništvu, so nama pripovedovale Simona Kek, podatkovna znanstvenica v podjetju Outbrain, Kaja Škerlj, oblikovalka uporabniške izkušnje in Eva Vidmar, študentka magistrskega programa multimedije. Simona razlaga, zakaj sta s Patricijo Brečko pred nekaj leti ustanovili Klub Ada. Kaja predstavlja izkušnjo študija iz tujine in vstop v tehniške vede na ravni študija. Simono in Evo pa je računalništvo in inženirstvo zanimalo že v času odraščanja. Vse poudarjajo povezavo tehnologije z drugimi disciplinami, predvsem z ustvarjanjem in ročnimi spretnostmi. Tehnologijo razumejo kot orodje, ki ponuja ustvarjalnost in poudarjajo, da je mogoče računalništvo povezovati z različnimi drugimi disciplinami.

Sogovornice predstavljajo izkušnje študija na tehniških in inženirskih smereh. Govorimo o ovirah, s katerimi so se soočile med študijem in pri opravljanju svojega poklica. Že z imenom Klub Ada izpostavljajo prvo programerko Ado Lovelace ter tako poudarjajo, kako pomembne so vzornice in podpora okolja za vstop v tipično moški poklic.

V drugi polovici pogovora spoznamo aktivnosti Kluba Ada. V slabih dveh letih so organizirale že veliko srečanj, v katerih posredujejo izkušnje dela v poklicih informacijsko-komunikacijskih tehnologij z drugimi ženskami. Tik pred novim letom so organizirale tudi hekaton z naslovom Uporaba odprtih podatkov za družbeno korist. Kakšne rešitve so pripravile udeleženke in udeleženci hekatona, pa izveš, če prisluhneš podkastu.

Vabljeni in vabljene k poslušanju!
Zanimive povezave:
Instagram Klub AdaSpletna stran Kluba AdaTehnoklistir Radio Študent - Ti pa ne zgledaš kot programerkaPoiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je konec minulega leta prvikrat podelilo naziv DigiVzornik ustanovam in posameznikom, ki so jih v letu 2023 prepoznali kot najboljše primere digitalne preobrazbe v praksi. Nazive so podelili v desetih različnih kategorijah, v kar dveh pa je naziv prejela Mestna občina Kranj: za sistem javnega naročanja živil ter za mestno podatkovno platformo. Kako so se v Kranju, ki je nekdaj veljal za Silicijevo dolino nekdanje države, lotili digitalne preobrazbe, v novi epizodi podkasta pripoveduje Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte na Mestni občini Kranj.

Celovita digitalna preobrazba je samo del cilja Mestne občine Kranj, da do leta 2030 postane podnebno nevtralno mesto.  Kaj je v lokalnem okolju potrebno, da lahko izpeljejo tako zahteven projekt, in zaradi česa je Kranj bistveno uspešnejši od drugih slovenskih mest na področju ne samo digitalne preobrazbe, pač pa trajnostnega razvoja v celoti? Kakšna je vloga župana in njegove strokovne ekipe, kako pomembno je sodelovanje z lokalnimi podjetji in prebivalstvom? Zakaj je pomembna trajnostna urbana strategija mesta? Lahko kranjska digitalna platforma postane vzor in osnova za vseslovensko urbano digitalno platformo, ali jih bomo čez nekaj let imeli 212, kolikor je občin?

Zaradi drznosti, inovativnosti in uspeha projekta Pametna Mlaka so se, ne da bi se prijavili na kak natečaj, znašli na radarju Evropske komisije, in od tam gre zgodba mestne digitalne preobrazbe samo še navzgor. Kranj je eno od petih evropskih mest, ki jih je Evropska komisija prepoznala kot referenčna na področju trajnostnega razvoja in podnebne nevtralnosti v EU, in jih ponuja za zgled. Poleg Ljubljane in Velenja je Kranj vključen tudi v evropski projekt UP-SCALE Urban Pioneers, kjer testirajo ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na različnih področjih, ozaveščajo, izobražujejo meščane in posledično postopno spreminjajo navade prebivalcev.

Vabljeni k poslušanju!

Zanimive povezave
Trajnostna urbana strategija Mestne občine KranjProjekt Pametna MlakaStrateški svet Mestne občine Kranj za podnebno nevtralnost in pametno skupnostDigiVzorniki 2023Poiščite nas na kanalih družbenih omrežij Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter.
Glasba: © Oleg Fedak SoulProdMusic/Pixabay