Šala za starše RTVSLO – Val 202

Štiriintridesetletna Mojca in petintridesetletni Jure Žove sta zakonca in podjetnika, ki sta se odločila, da ne želita imeti otrok. V trinajstih letih zveze, od tega v sedmih letih zakona, sta se o tem veliko pogovarjala. Njuni prijatelji imajo otroke, pogosto ju kdo vpraša, kdaj se bosta tudi sama odločila za ta “logični korak”. Ko odgovorita, da se ne bosta, ju velikokrat odpravijo, češ, saj še imata čas. Poudarjata, da spoštujeta druge starše, zanju so superheroji, sebe pa v tej vlogi preprosto ne vidita. Pravita, da se imata zelo rada in otrok ni edini način za potrditev ljubezni ali za iskanje smisla življenja.

Imam dovolj mleka? Je dojenček pravilno prisesan na dojko? Kaj je sesalna zmeda in ali mu naj ponujam dudo? Lahko pijem mleko, če dojim? Zakaj so dojke otrdele in boleče? Kako in kdaj naj odstavim otroka? Na ta in druga vprašanja o dojenju odgovarja Romana Božnar Brzin, mama treh otrok, diplomirana babica in mednarodna svetovalka za laktacijo.

Jerneja Kern je diplomirana babica in strokovnjakinja za dojenje, ki ima tri otroke in tri povsem različne porodne zgodbe. Prvega otroka je rodila z induciranim porodom brez kakršnih koli anestetikov, drugega otroka prezgodaj, s carskim rezom v 28. tednu zaradi preeklampsije, tretjega pa s svojimi popadki v samo nekaj urah, tako hitro, da je mož skoraj zamudil porod! Pripoveduje o svojih osebnih in strokovnih izkušnjah ter razliki med carskim rezom in vaginalnim porodom. Ob poslušanju priporočamo izvajanje Keglovih vaj.

Pediatrinja in mama treh otrok dr. Anja Radšel odgovarja na pogosta vprašanja staršev v visoki sezoni prehladnih, virusnih in bakterijskih okužb. Kaj storiti, ko dojenček prvič “zakuha”? Kdaj in kako pri otrocih zbijati telesno temperaturo? Z obkladki? Zeljnimi listi? Naj bodo oblačila topla ali lahka? Kaj so vročinski krči in zakaj je pomembno, da so starši mirni, da otroka opazujejo in se primerno odzovejo? Prav tako sva jo vprašali, ali lahko gre malček z gostim zelenim smrkljem v vrtec, kako prepoznati RSV in bronhiolitis, pa tudi starše, ki so doktorji Googla.

Magistrica psihologije Maja Maša Šömen pravi, da je zgodnja prepoznava in diagnostika obporodne oziroma poporodne depresije prvi pogoj, da lahko zagotovijo ustrezno obravnavo nosečnice ali mame. Ključna simptoma obporodne depresije sta znižano razpoloženje in izguba interesov, ta dva simptoma morata trajati vsaj dva tedna. Za postavitev diagnoze obporodne depresije pa naj bi bili prisotni še štirje simptomi: motnja pozornosti/koncentracije, upočasnjenost/utrujenost, motnje hranjenja/motnje spanja, občutek manjvrednosti/brezvrednosti ter s tem povezani občutki krivde in samomorilne misli. Zboli lahko vsaka, zanjo lahko zboli tudi moški, Maja Maša Šömen pa pravi, da je zdravljenje zelo uspešno, če ženska pride hitro in dobi ustrezno obravnavo.

Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore. Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.