Annus horribilis, plebiscit in civilna družba Peto kolo

Skozi misel nemškega sociologa Ralfa Dahrendorfa, da potrebujemo 6 mesecev, da spremenimo politični sistem, 6 let za spremembo ekonomskega sistema in 60 let za vzpostavitev mehanizmov delovanja družbe, smo skušali v tokratni epizodi Petega kolesa odgovoriti na vprašanja: »Kje smo 30 let od plebiscita, kako smo preživeli leto 2020 in kakšno je stanje naše civilne družbe danes?«

Čeprav Božo Repe meni, da je Slovenija neuspešna država, težko najdemo kategorijo, po kateri bi jo uvrstili med neuspešne. Ob obletnici plebiscita je opazno, da v ospredje levo od sredine zopet prihaja mantra, da smo se pred 30 leti odločili za demokracijo, za kapitalizem pa ne.

V družbenem razvoju imamo še veliko rezerve, energijo pa raje usmerjamo v nekonstruktivne debate, ki ne gradijo samozavesti: »Zelo radi jamramo in nikoli nismo zadovoljni.« Pogovarjajmo se raje o pozitivnih stvareh, ki nas lahko povezujejo: »Izgraditi moramo pozitiven odnos do lastnega naroda. Zgraditi je treba mit, ki nas bo povezoval in ne razdvajal.«

Iskanje odrešenika in 46 glasov je v preteklem letu razkrilo vso bedo slovenske politike, ki jo dobro utelesi vprašanje: »Če Janeza Janšo povozi avtobus, kaj se bo zgodilo z identiteto slovenske politike?«

Med nalogami po 30 letih nam ostaja vzgoja za razumevanje države, za civilno družbo. Slabo je, če pojma civilne družbe nočemo razumeti ali ga razumemo napačno: »V politiki nihče ne dojema civilne družbe kot nekaj neodvisnega od države in dobrodošlo korekcijo stranpoti države. Je pa treba izpostaviti, da je pojem često namerno ugrabljen.«

Za več optimizma v prihodnje naj služi misel: »Če načrtuješ za leto, posadi žito. Če za desetletje, posadi drevo. Če za življenje, pa vzgajaj ljudi!« … »In poslušaj Peto kolo!«

Vse dobro v novem letu!