Beletrina v živo Beletrina

Smrt otroka. Kako preboleti nekaj tako grozljivega, končnega, nepojmljivega, najhujšo nočno moro vsakega starša, ki brezpogojno ljubi? Doris Kukovičič je začela preminulemu sinu Maticu, ki ga je zgolj pol leta po dopolnjenem osemnajstem letu izgubila zaradi raka, pisati pisma. Na e-naslov matic@heaven4ever.sky je »poslala« več kot sto zapisov, v katerih je dala prosto pot vsem čustvom, s katerimi se je srečala na poti sprejemanja nesprejemljivega, se spominjala lepih trenutkov s sinom, mu poročala o svojem vsakdanjem življenju in o tem, kako se znova uči živeti. Ravno skozi proces pisanja so se odgovori na vprašanja, kot so »Kako naprej?«, »Kdo sem, če nisem več Matičeva mami?«, »Kako preživeti trenutke, ko kruto spoznanje ponovno udari na površje?«, »Lahko po čem takšnem še ljubim življenje?«, postopoma razjasnili sami od sebe. Po sortiranju, urejanju in izbiranju najmočnejših pisem je nastalo pretresljivo avtobiografsko delo, dokument individualne bolečine neke matere, ki nagovarja vse, ki so se kadarkoli soočili z izgubo, hkrati pa postavlja tudi edinstven spomenik mlademu, prezgodaj ugaslemu življenju.

Zvezdna Beletrina je knjižna zbirka svetovne in slovenske mladinske klasike. Prepričani smo, da bo marsikdo v srebrnem ogledalu spomina v sebi spet obudil otroka in delil svojo zgodbo o prebranem z mladimi bralci, ki se bodo prvič srečali s katero od knjig. V knjižni zbirki bo v petih letih izšlo 25 skrbno izbranih naslovov, še prav posebej pa bodo mladim bralcem v veselje novi prevodi vrhunskih slovenskih prevajalcev. Knjige so obogatene s spremnimi besedami slovenskih področnih poznavalcev.

Komplet tretjega letnika Zvezdne Beletrine:

1. Oscar Wilde, Hiša granatnih jabolk in Sebični velikan
Prevod: Nina Dekleva, spremna beseda: Lela B. Njatin

2. Erich Kästner, Dvojčici
Prevod: Aleš Šteger, spremna beseda: Neža Ritlop

3. Rudyard Kipling, Knjiga o džungli
Prevod: Janez Gradišnik, spremna beseda: Cvetka Sokolov

4. Vitomil Zupan, Potovanje v tisočera mesta
Spremna beseda: Dim Zupan

5. Branka Jurca, Ko zorijo jagode
Spremna beseda: Barbara Zorman

Ukrajinski pisatelj Serhij Žadan (1974) se predstavlja z romanom Internat, ki sta ga prevedla Janja Lubej Vollmaier in Primož Lubej. Roman se osredotoča na vojno v Donbasu leta 2015 in predstavlja vojno izkušnjo žensk, otrok in moških, v originalu pa je izšel leta 2017. Dogajanje se odvija v treh zimskih dneh, ko mora Paša svojega 13-letnega nečaka Saša vzeti iz internata in ga pripeljati domov. Šola, ki jo obiskuje, je namreč tarča napadov in zato postaja vse nevarnejša. Da bi se Paša prebil skozi mesto, traja ves dan. Ko se z nečakom vračata, sta priča številnim spopadom, eksplozijam min, paravojaškim skupinam, ruševinam, obupanim ljudem. Prevajalca ob tem dodajata: »Tu in tam pa Pavlo Ivanovič oziroma Paša ter njegov nečak Saša nista v ospredju, kajti vse osebe, poimenovane in nepoimenovane, so enakovredne. To je njihova zgodba, to je pripoved vseh tistih, ki zaradi vojne postanejo begunci, predvsem notranje razseljene osebe. Negotovost, nesmiselnost, obup in groza se kažejo tako na motivno-tematski ravni romana kot tudi na slogovni, kajti lirizme in metaforičnost mestoma zamenjajo realistični opisi, deskripcije in surovost nizanja dejstev, povezanih z vojno. Asociativnost, nedorečenost, tudi pretrganost bogatijo Žadanov literarni svet, ki je svet surovega vsakdana, ki mu ni mogoče ubežati.« V knjigi ne gre za opise vojnih prizorov kot takih, marveč za slikanje vzdušja, ki ga povzroča vojna, in prikazovanje soočanja posameznika s samim seboj. Pretresljivo in nujno branje.

Dežela ZOO je zgodba o družini Habermann. Avtor v malce arhaiziranem slogu ustnega izročila z obilo humorne distance raziskuje vprašanje človekove notranje svobode. Opisuje življenje splavarjev v Savinjski dolini v viharnih časih pred začetkom 2. svetovne vojne, ko so se savinjski splavarji zadnjič podali na pot do Beograda. To »povest o dobrih in slabih ljudeh« poganjajo naprej prvinska čustva ljubezni, strasti, nebrzdanega besa in ljubosumja. Splavarski gospodar in veleposestnik Herman Habermann nadaljuje tradicijo trgovanja z lesom. Ima dva sinova, Maksa Albina in Friderika. Slednji se med služenjem vojaščine vrne domov zaradi poroke starejšega brata, ki pa je še na »rajži«. Tako se Friderik seznani z bodočo svakinjo Heleno Lipold iz Celja. Dekle se zave, da se je prenaglila s poroko, in nekateri načrti splavajo po vodi. Ko se sinova Habermann skupaj znajdeta na velikem splavu, ki pluje proti Beogradu, je njuno soočenje neizbežno. A kakor pravijo savinjski splavarji: Kar se na splavu zgodi, tam tudi ostane.

Napalm v srcu je pretanjeno izpisan poetični roman, sestavljen iz fragmentov: pripovednih miniatur, pisem, verzov in fotografij. Protagonist je mlad moški, ki živi v nekem nedoločenem času, v nedoločenem kraju in v nedoločenih okoliščinah. Pravzaprav ne poznamo niti njegovega imena. Priča je nesreči in zaprtju Tovarne, prihodu obritoglavcev, vzpostavitvi vojaškega režima, izseljevanju sosedov in smrtim prednikov. V vasi, kjer je odraščal, ni razumljen – ne prej, ko ljudje še govorijo njegov jezik, ne kasneje, ko območje zavzamejo tujci – zato iz opustošenega doma zbeži z zaveznikom Borisom.

Boj za preživetje in boj za ljubezen sta gibali romana Napalm v srcu, ki je alegorija različnih oblik represije. Bralec iz obrisov gradi zgodbo, ki kljub neoprijemljivosti (ali pa prav zaradi nje) zareže v bistvo in z vsakim branjem globlje.

Lara Šmit, bivša teniška legenda in vodja hitro vzpenjajoče se novoustanovljene Slovenske evropske konstruktivne stranke (SEKS), pred začetkom volilne kampanje in ravno med tekmo Lige prvakov pade z balkona v središču Ljubljane. Naključje hoče, da sta jo na dan smrti – da bi zbrala dokaze o njeni domnevni nezvestobi – zasledovala zasebna detektivka, »primorski vihar« Anita Fikač in mladi stažist Rado Tulli, ki se je v Ljubljano preselil iz Rima. Ker postaneta v preiskovanju primera nepogrešljiva, sklene z njima zavezništvo policijski inšpektor Ivan Morelli. Politično ozračje se pregreva in vsem trem se silno mudi prebiti skozi labirint političnih in zasebnih spletk, da bi storilca ali storilko pripeljali pred roko pravice. Kdo je ubil SEKS? je politični triler, ki nudi vpogled v razdvojenost slovenskega političnega prostora in slovensko majhnost, a ves čas pazi, da se ne sprevrže v moralko; ostaja duhovit, iskriv in zlasti, kot vsaka dobra nogometna tekma, napet. Vse do bridkega konca, seveda, ko bralcem igra Lana del Rey.