Duh Svetega pisma poživlja Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja

Duh Svetega pisma poživlja (sv. Frančišek Asiški, Opomini, 7)

Premišljujmo Božjo besedo torka, 6. velikonočnega tedna, 7. maja 2024.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Zmolimo molitev sv. Frančiška Asiškega za razsvetljenje.

O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca.

Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen,

razumnost in spoznanje, o Gospod,

da se bom držal tvoje svete in

resnične zapovedi. Amen.

Svetega Duha prosimo, da moli v nas.

Odlomek, ob katerem bomo premišljevali in molili je del evangelija po Janezu, ki razlaga kako deluje Duh. Namen Duha je, da nas povezuje z Bogom. Ves čas, odkar je Jezus odšel k Očetu, in do našega odhoda k Očetu, je z nami Duh. Z njim že zdaj živimo večno življenje, ki zaradi te povezanosti ni nekaj oddaljenega ali skritega v prihodnosti. Prisluhnimo odlomku.

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 16,5-11)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Zdaj odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: »Kam greš?« Ker sem vam pa to povedal, vam je žalost napolnila srce. Toda govorim vam resnico: za vas je dobro, da grem. Če ne odidem, Tolažnik namreč ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride, bo on prepričal svet o grehu, o pravičnosti in o sodbi; o grehu, ker vame ne verujejo; o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli; o sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.

Učenci so žalostni, ker Jezus odhaja. Zato ga niti ne vprašajo kam gre. A Jezus govori resnico. Njegov odhod k Očetu pomeni Prihod Duha v naše srce in deloval po nas. Tako se nadaljuje, kar je Jezus začel, delal in živel. 

Pomislimo kaj je tisto, po čemer prepoznavamo delovanje Duha v našem življenju in življenju naših bližnjih? Poskušajmo se samo prepustiti se Duhu v tej molitvi, da bomo lahko zaznali svoje odgovore.

___

V nekaj trenutkih se ozremo na čas molitve. Bodimo pozorni na to, kaj smo čutili in kakšne misli smo imeli. Kaj je prebudilo našo pozornost?

Prosimo Duha, da bi prebival v nas in nam podaril darove, ki jih potrebujemo, da bi to zemeljsko življenje živeli v tesni povezanosti z Bogom.



Glasba: Come Thou Fount of Every Blessing

Fotografija: s. Polonca, Pag 2021

V nagovorih, ko se Jezus pred svojim trpljenjem poslavlja od svojih učencev, je tudi obljuba, da bo po svoji vrnitvi k Očetu, poslal Svetega Duha. Obljublja svojo zvestobo in priprošnjo pri Očetu, obljublja nam mir, ki nam ga svet ne more dati.

Iz evangelija po Janezu 

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam. Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: »Odhajam in pridem k vam.« Ko bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, zakaj Oče je večji od mene. Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več toliko govoril z vami, vladar sveta namreč prihaja. Meni sicer ne more nič; vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.  (Jn 14,27-31)

Jezus, ki se iskreno veseli svoje vrnitve k Očetu, nam hkrati obljublja Svetega Duha. Svoj mir polaga v naša srca, da se ne bi bali, temveč bi, kakor tisti, ki so od vekoma ljubljeni, prehodili pot vere v zaupanju in podarjanju. Vabi nas, da bi kakor On, izpolnili poslanstvo, ki nam ga daje Oče. In kako v hrupu tega sveta ostajati čuječi za Očetovo besedo? Bog se v moči Svetega Duha sklanja k človeku, odpira naše notranje uho za Besedo, ki te prevzame od znotraj. Povsem naravno je, da beseda ljubljene osebe v tebi prebudi življenje in vabi v dialog. Nosiš jo v sebi, kakor dragocen pečat ljubezni. Želiš jo živeti. Zato v domačnosti tega odnosa z Očetom lahko kakor Marija vedno znova izrečemo svoj DA, zgodi se mi po tvoji besedi. Ob Očetu se torej učimo ljubiti, zato nesebična podaritev v ljubezni vedno prinaša mir, tisti mir, ki nam ga svet ne more dati.



Kaj v meni prebuja današnja Božja beseda? 

Kakšne misli, občutja me spremljajo ob prebranem odlomku?

Pripravila: s. Tina Dajčer

Glasba: Kratka jasnina, s. Klara Jarc

Foto: Unsplsh (https://unsplash.com/photos/christ-redeemer-covered-with-clouds-at-daytime-vV1a1Leq-dQ)

Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 10. poglavja iz evangelija po Janezu.

Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bila je zima in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebreniku. Obstopili so ga Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam odkrito!« Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verujete. O meni pričajo dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta. Toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac.

Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj. Jaz jim dam večno življenje: in ne bodo se pogubile nikoli in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji ko vse; in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«

Sredi velikonočnega časa se srečamo s podobo Dobrega pastirja. Podoba pastirja ima pomembno mesto že v Stari zavezi. Prav tam pa tudi že srečamo razlago, da so med nami dobri in slabi pastirji. Takšni, na katere se lahko zanesemo, jim lahko zaupamo. In takšni, ki svoje naloge ne upravljajo, ampak nad zaupano čredo gospodujejo na način, da jo le izkoriščajo, zanjo pa ne poskrbijo.

Jezus sebe opiše kot Dobrega pastirja.  Prav današnji odlomek zelo dobro razloži, v čem je vir te dobrote: On pozna svoje ovce. Pozna njihova čutenja, potrebe, želje, strahove. Poglobimo se danes v to misel. Zavedajmo se, da je prav sedaj v tej molitvi ob nas Jezus, ki me pozna v globino duše in duha. Prepustim se Njemu, ki me gleda z ljubeznivim pogledom. Njemu, ki za stanje moje duše daje svoje življenje, da me rešuje mipred volkovi, ki bi me radi raztrgali.





Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj. Hvala, Jezus, da me gledaš s pogledom, ki ne obsoja. Ta pogled me privlači in vabi, da bi hodil za teboj, da bi ti za vedno ostal blizu, da ne bi preslišal nobene Tvoje besede. Prosim te za dar, da bi te vse svoje življenje poznal kot Odrešenika, Dobrega pastirja. Naj ti z vsem srcem sladim in skupaj s teboj gradim Cerkev, za katero si Ti dal svoje življenje.





Pripravila: s. Ema Alič

Glasba: Kratka jasnina, s. Klara Jarc

Foto: Risba nekega veroučenca, foto: s. Ema Alič

Premišljujmo Božjo besedo torka,  3. velikonočnega tedna, 16. aprila 2024

Pokrižamo se V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Zmolimo molitev sv. Frančiška Asiškega za razsvetljenje.

O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca.

Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen,

razumnost in spoznanje, o Gospod,

da se bom držal tvoje svete in

resnične zapovedi. Amen.

___

Svetega Duha prosimo, da moli v nas.

Iz evangelija po Janezu

Tisti čas so ljudje rekli Jezusu: »Katero znamenje boš dal, da bomo uvideli in ti verovali? Kaj boš naredil? Naši očetje so jedli v puščavi mano, kakor je pisano: ›Kruh iz nebes jim je dal jesti.‹« Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!« Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen, in kdor vame veruje, ne bo nikoli žejen.«

Kaj boš naredil? Ne: kdo si? Kdor ima izkušnjo tega, da je njegovo delo bolj pomembno kot on sam, se zlahka vživi v Jezusa. A Jezusa to ne zmede. Ve, da je njegovo poslanstvo biti kruh, ki daje življenje.

Ustavimo se v tej molitvi in premišljujmo kdaj smo nazadnje iz srca prosili Jezusa: “Daj nam vselej tega kruha!” Kdaj smo šli k njemu in nas je nasitil? Ali verujemo vanj in zato nismo nikoli žejni?” Kadar je Jezus naša hrana, imamo vse. Se mu znamo prepustiti in ga zaupno sprejeti?

___

V nekaj trenutkih se ozremo na čas molitve. Bodimo pozorni na to, kaj smo čutili in kakšne misli so se nam porajale. Kaj je prebudilo našo pozornost? 

Zahvalimo se Gospodu Jezusu za milost te molitve.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

___

Glasba: s. Klara Jarc, Kratka modrinaFotografija: https://www.pexels.com/photo/person-holding-bread-with-white-background-3943189/

V času Jezusovega javnega delovanja je judovski oblastnik, ki mu je bilo ime Nikodem, ponoči prišel k Jezusu. Vedel je, da lahko Jezus to, kar počne, dela le, ker je Bog z njim. Prišel  je torej, da bi mu prisluhnil kot učitelju.

Iz evangelija po Janezu

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Resnično, resnično, povem ti: Treba vam je, da se rodite znova. Veter veje, kjer hoče, in njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre; tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.« Nikodem mu je odgovoril: »Kako se more to zgoditi?«

Jezus mu je rekel: »Ti si Izraelov učitelj, pa tega ne veš? Resnično, resnično, povem ti: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, spričujemo, a našega pričevanja ne sprejemate. Če sem vam govoril o pozemeljskih stvareh in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom govoril o nebeških? Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes. Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak kdor vanj veruje, imel večno življenje.«

Srečati se z Učiteljem v času, ko sem lahko sam pred njim. Ko me mnenja drugih ne bodo vlekla zdaj na eno zdaj na drugo stran. Ko se bom lahko prepričal, kdo osebno je zame Jezus.

Toda ali imam pogum preprosto priti k Njemu? Se srečati z Njim na štiri oči? Dovoliti, da me morda Njegova beseda preseneti, izzove?

Nedvomno je Nikodema nek notranji vzgib močno vlekel k Jezusu. Tvegal je in se odpravil k Njemu. Potem pa ga ta preseneti z mislijo, da se je potrebno znova roditi. Predstavljate si razumnega moža zrelih let, ki mu nekdo reče, da se je potrebno znova roditi? Ali pa sebe? 

Ne preseneti nas, da se tudi Nikodem, kakor Marija, sprašuje: kako se bo to zgodilo? 

Nekje v globini srca se vsak človek zaveda svoje majhnosti in omejenosti. Tega, da obstajajo naloge, ki ga presegajo. Takrat vedno stojimo na razpotju. Bomo rekli, to ni mogoče. Jaz tega ne zmorem. Ali pa bomo verovali in bili priče Božjega delovanja v nas in v svetu.  Vsako rojstvo novega človeka se lahko zgodi le v moči Svetega Duha, ki nam ga podarja Vstali Gospod. Prosimo torej za dar vere, za Svetega Duha, da bi bila naša srca odprta za to novo – Božje življenje v nas. Nenazadnje je prav vera tisti dar in most, po katerem bomo nekoč prišli v nebesa. 






Pripravila: s. Tina Dajčer

Glasba: Impro-Fd, s. Klara Jarc

Foto: s. Ema Alič

Danes bomo molili ob evangeljskem odlomku iz 20. poglavja iz evangelija po Janezu.

Tisti čas je Marija Magdalena stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda in on mi je to rekel.«

Draga Marija, kako velika je tvoja žalost! Tvojih oči niso zastrle le solze. Pogled ti zamegljuje obup, ker si izgubila Njega, ki ti je dal nov pogled na svoje življenje. Dal mu je smisel in smer, ki je polna upanja vodila naprej. Zdaj si izgubila Njega in izgubila si smer za nov korak.

Hvala, draga Marija Magdalena, ker nas spominjaš, da je vsaka naša žalost v svoji globini strah, da bi izgubili Kristusa, da bi živeli brez Njega. 

Kristus, pošlji nam Svetega Duha, da bi te ugledali, da bi doumeli, da te ni mogoče izgubili. Od tebe nas nič več ne more ločiti. Ne življenje, ne smrt, ne sedanjost, ne prihodnost, niti greh ne, saj si ga premagal. Ni potrebno, da se te bolestno oklepamo, saj prebivamo v Tvojem prebodenem srcu. 



Pripravila: s. Ema Alič

Glasba: Odsev na gladini, s. Klara Jarc

Foto: Unsplash