Razkošje v glavi RTVSLO – Prvi

Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj. Vsako soboto ob 16.30 na Prvem.

Začnimo spoznavanje naše današnje gostje Marije Imperl nekoliko drugače. Leta 2012 je sodelovala pri projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam. Ta projekt je nastal ob sodelovanju Andragoškega centra Slovenije, bil je samostojen projekt, s katerim so hoteli povezati vseh šest posavskih občin. Njegov glavni cilj so bili pogovori o gozdu, kakšen je, kakšna so rastišča in kakšna drevesa ima naš gozd, po drugi strani pa tudi spoznavanje gozdnih sadežev, kako so jih včasih uporabljali v kulinariki. Po tretji strani so gozd obravnavali kot prostor, kjer bivajo zgodbe, kjer vlada izjemna biotska pestrost živali in rastlin. Hkrati niso pozabili na dialog med lastniki gozdnih parcel, lokalno skupnostjo, upravljavci gozda in obiskovalci. Ob tem so pozornost namenili tudi mladim in so zanje napisali bonton o vedenju v gozdu, dodali pravljico in bogate ilustracije. Knjigo so potem brezplačno razdelili v vse vrtce, osnovne šole. Poleg tega so v vsaki izmed šestih občin ustanovili študijske krožke in vanje povabili vse od gospodinj, lastnikov in upravljavcev gozda, lokalnih oblasti, društev in drugih. Ta uvod že kaže, kaj zaznamuje Marijo Imperl: ideje, gozd, prostovoljstvo, povezovalnost in še marsikaj, vse to pa bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Dr. elektrotehnike Jožico Rejec najbolje poznamo kot nekdanjo direktorico Domela, enega neuspešnejših in najbolj razvojno usmerjenih slovenskih podjetij, ki danes zaposluje že več kot 1200 ljudi, njihovi elektromotorji pa poganjajo najrazličnejše izdelke po vsem svetu. Podjetje s sedežem v Železnikih je v skoraj 12 letih, ko ga je vodila Jožica Rejec – kljub vrsti kriz, od poplav pa do gospodarske recesije – močno razširilo svoje področje delovanja, nenehno višalo produktivnost ter podvojilo število kvalificiranih delovnih mest. Vendar pa tisto, kar našo gostjo dela resnično posebno, niso le izjemno uspešni rezultati Domela – za katere je dobila tudi vrsto priznanj in nagrad – ampak predvsem svojstven način dela, ki je do teh uspehov pripeljal. Jožica Rejec je namreč v podjetje poleg stremljenja po nenehni inovativnosti in razvoju vnesla tudi solidarnost, medsebojno spoštovanje, povezanost ter prostor za odprt pogovor in sodelovanje vseh zaposlenih. O njenem odnosu do vodenja, pa tudi o njenem siceršnjem življenju – od zelo zgodnjega zanimanja za tehnično področje, ki jo je pripeljalo do dela v razvojnem oddelku takratne Iskre, pa do upokojitve, ki ji zdaj omogoča, da se posveča tudi številnim drugim dejavnostim, kot sta denimo učenje francoščine in igranje klavirja – se je z Jožico Rejec za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Zalka Drglin je doktorica ženskih študij in feministične teorije, raziskovalka kulture rojevanja, svetovalka ženskam v duševnih stiskah v nosečnosti in po porodu, predavateljica, snovalka in vodja programov ter avtorica številnih znanstvenih in strokovnih besedil, ljubiteljica narave, mati in pesnica.

Danko Petronijević se je rodil leta 1954 v Sarajevu. Tam se je že zelo zgodaj začel ukvarjati s fotografijo in grafičnim oblikovanjem, kasneje pa je kot asistent na sarajevski akademiji likovnih umetnosti svoje znanje in navdušenje nad tem poklicem prenašal tudi na študente. Učenje fotografije, ki sicer zaznamuje tudi njegovo nadaljnjo poklicno pot, pa je leta 1992 prekinila vojna. Danko Petronijević je kljub srbskemu poreklu ostal v obleganem Sarajevu in s fotografskim objektivom beležil tamkajšnje vojno dogajanje za vlado BiH, njegova žena Ida Velikanje Petronijević pa je delala kot montažerka na sarajevski televiziji. Ko sta po pol leta dobila možnost za azil, sta se v skrbi za svoja otroka vendarle odločila oditi in prišla v Slovenijo, kjer živita še danes. Če sta tudi po selitvi nadaljevala delo fotografa in filmske montažerke, pa par hkrati že vseskozi spremlja tudi stara umetnost makrameja: izdelovanja najrazličnejših izdelkov s pomočjo vozlanja vrvi. K dejavnosti, od katere sta nekaj let živela že v Sarajevu, sta se vrnila kmalu po selitvi v Slovenijo, ponovno pa sta jo začela obujati ob upokojitvi pred nekaj leti, ko sta pod znamko Madidah s svojimi makramejem opremila celo razkošen hotel blizu Splita in čevlje znanega pevca Dina Merlina, hkrati pa sta v tej v meditativni dejavnosti vozlanja našla tudi notranji mir, ki jima ga njuna življenjska pot velikokrat ni omogočala. Z Dankom Petronijevićem se je o njegovem življenju - ki ga je po eni strani zaznamovala tragičnost vojne ob razpadu Jugoslavije, po drugi strani pa trmasta vztrajnost ter strast do fotografiranja in oblikovanja – za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Jerneja Jezernik se že več kot 20 let ukvarja z raziskovanjem življenja in dela Alme M. Karlin. Doslej je prevedla 14 Alminih del v slovenščino, napisala tri biografije o njej, med drugim tudi eno v nemščini, da bi se ji približala v jeziku, ki si ga je Alma Karlin izbrala za jezik svojega ustvarjanja ter raziskala njeno rokopisno dediščino v Ljubljani, Berlinu in Gradcu.