V steni Planinska zveza Slovenije

Andreji sta šport in narava življenjski sopotnici že od otroštva. Ukvarjala se je z atletiko, plesom, judom, padalstvom, cestnim in gorskim kolesarstvom, tekom, pustolovskimi dirkami, plezanjem, alpinizmom.
Je članica AO Tržič in tudi gorska reševalka, ki se redno udeležuje gorsko reševalnih akcij. Je inženirka tehnologije prometa, zaposlena na Mestni občini Ljubljana, kjer se ukvarja s problematiko in iskanjem rešitev trajnostne mobilnosti.
Jeseni 2023 se je s prijateljico Niko Radjenovič podala na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike. V 14-ih dneh afriške avanture sta kot prvi Slovenki opravili spust z vrha Kilimanjara. O njunem podvigu je bil posnet film z naslovom Tiha moč, skozi katerega opogumljata in inspirirata ženske, da sledijo svojim sanjam in jih tudi uresničijo. 
Z  nami v steni tokrat energična in vzdržljiva, nasmejana in odločna, Andreja Jagodic.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:20  Kolo je Andrejin sopotnik od malega.
3:50  V nekem obdobju je tudi tekmovala s kolesom.
5:20  Med drugim je tudi trikratna zmagovalka DOS-a, dirke okoli Slovenije.
7:35  Specialka ali gorc?
8:25  »Če ne greš, ne veš!«
10:00  Glava je najpomembnejša!
12:47  Andrejin stik z gorami.
14:10  Stik z GRS Tržič.
18:12  2023 je šla s prijateljico Niko Radjenovič na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike.
19:40  Kako je prišlo do ideje za afriško avanturo?
21:10  Stik z agencijo (z lastnico in vodnico Ekeney Njau).
23:41  Koliko je kolesark(jev) na Kilimanjaru?
24:57  Logistika odprave na Kilimanjaro.
27:05  Tudi vzpon opravljen na kolesu ali pa se kolo nosi.
29:01  Kako običajno poteka aklimatizacija za Kilimanjaro?
32:24  Vzpon na vrh.
35:16  Vrh in spust.
40:18  Tiha moč – moč deklet in naslov filma o kolesarki afriški avanturi.
43:13  Afriški stereotipi in realnost.
47:33  »Z odpravo in filmom sva želeli tudi opogumljati ženske pri odločitvah.«
49:33  Tihe in glasne »brezme«.
52:00  V Afriki se veliko pleše in poje.
54:08  Plani za prihodnost?
56:14  Ob vsem ali še ostane kaj časa za plezanje, turno smučanje in drugo?
58:20  Tudi v službi se Andreja posredno ukvarja s kolesarstvom.
59:25  Izzivi trajnostne mobilnosti (v Ljubljani).
1:03:40  Bodimo strpni in naj bo sobivanje vrednota.
 

Igor Jenčič je doktor fizikalnih znanosti. Je strokovnjak za jedrsko energijo, zaposlen na Institutu Jožef Stefan.
S smučanjem se je srečal kot otrok, leta 1977 pa je opravil svoj prvi turni smuk. Teh se je do danes nabralo preko tisoč.
Konec 90-ih je napisal Veliki turnosmučarski vodnik, s podnaslovom Od Snežnika do Velikega Kleka, ki je do danes doživel več ponatisov. V njem je zajel večino najpomembnejših turnosmučarskih ciljev v Sloveniji in v bližnji okolici Zahodnih Julijcev, avstrijskih deželah Koroški, Štajerski, Salzburški in Vzhodni Tirolski. 
Igorju je turna smuka vseživljenjska strast. Skozi aktivna turnosmučarska desetletja je presmučal številne strmine po vsej Evropi, kot tudi po drugih področjih sveta. Veliko večino svoj tur opravi z ženo Barbaro.
Tokrat z nami V steni, pravi turni smučarski poznavalec, kreativni in znanstveni, Igor Jenčič.
Teme, ki smo jih obdelali:
Smučanje na Japonskem. Oprema in prigoda z olimpijskih iger v Sarajevu. Igorjevi smučarski začetki. Privlačnost turne smuke. Gore pozimi, zlasti s smučmi, so še lepše kot poleti. Nabor turnih smukov je bil včasih manjši, tudi turnih smučarjev je bilo manj. Ljudje turno smučajo, ker je alpska smučarija predraga? Kako začeti s turno smuko? Danes in nekoč? Kako je danes turno smučarska skupnost povezana? Odnos turnih smučarjev do plazovne (ne)varnosti, nekoč in danes. Nevarnost plazov. Rojstvo turnosmučarskega vodnika. Veliki turnosmučarski vodnik. Problematika zelenih (slovenskih) zim. Privlačnost turnosmučarskih izletov v tujini. Izkušnja turnosmučarskega izleta na Haute route. Razvoj turnosmučarske opreme skozi čas. Zavedanje plazovne varnosti in pomen odgovornosti pri dejavnosti. Z razvojem opreme se je do neke mere spremenil tudi način smučanja. Pomen priprave na turo. Prigoda z čilenskih hribov. Kako začeti s turno smuko? Igorjev poklic, usposabljanje operaterjev jedrske elektrarne.   Jedrska tehnologija s seboj prinese določena tveganja. Strah pred jedrsko tehnologijo? Nesreče v jedrskih elektrarnah in gradnja novih jedrskih elektrarn. Jedrska elektrarna v Krškem. V Žirovskem vrhu so kopali uranovo rudo. Tveganja in strahovi pri jedrski energiji. Ali bo umetna inteligenca prevzela nadzor na jedrskim orožjem in obračunala s človeštvom Odgovornost pri upravljanju z jedrsko energijo ali turnem smučanju in varnostna kultura.

Gregor Šegel je član slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju. V zadnjih dveh tekmovalnih sezonah se je večkrat uvrstil v finale kontinentalnega pokala, februarja letos pa se je v angleškem Sanderlandu zavihtel na sam vrh zmagovalnega odra v težavnosti. 
Kot najstnik se je ukvarjal s tekom, tudi z ultramaratoni, z agilitijem, ob koncu najstniških let pa je zašel v alpinistične vode. Veliko svojega plezalnega fokusa je namenil ravno plezanju zaledenelih slapov, leta 2021 pa se je začel ukvarjati s tekmovalnem ledenim plezanjem in hitro pokazal zagnanost in veliko željo po napredovanju. 
Kot mlad alpinist je že plezal v Patagoniji in Himalaji.
Inženir metalurgije in materialov po poklicu, zaposlen v koroškem podjetju MPI reciklaža, se po inženirsko loteva tudi treningov, ukvarja pa se tudi z razvojem plezalne opreme. 
V tokratni epizodi, z nami V steni, energični, metodični in vedno nasmejani Gregor Šegel.
Teme, ki smo jih obdelali:
Zakaj se imenuje tekmovalno ledno plezanje? Kaj je tekmovalno ledno plezanje? Kakšna vrsta tekmovanj imamo na mednarodni ravni? Kako je prišlo do tekem v lednem plezanju? Ledno, mešano, kombinirano, tekmovalno ledno plezanje in (skalno) plezanje z orodji.  Razlika (Skalno) plezanje z orodji (ali drytooling) je danes povsem samostojna plezalna disciplina. Lepota in privlačnost gibanja pri plezanju z orodji po umetnih stenah. Težko je slediti visoki ravni zahtevnosti tekem ob zgolj eni steni v Sloveniji v Domžalah Pomen stene za tekmovalno ledno plezanje v Domžalah. Kako, kje se lahko se še trenira za tekme? Kakšen trening za tekme je plezanje v skali (plezanje z orodji)? Kakšni so oprimki za tekmovalno ledno plezanje? Slabi oprimki, dolgi gibi, dinamični gibi in malo časa so glavne značilnosti smeri na tekmah. Posebnosti tekmovalnih sten – viseče strukture po katerih se pleza. »Akrobatsko gibanje« - figure 4 in 9. Kaj je to? Posebnosti plezalne opreme za tekme pri tekmovalnem lednem plezanju? Kaj so »tularce?« Večina tekmovalk in tekmovalcev za plezanje uporablja rokavice za golf. Povijanje cepinov. Zakaj? Ali so poškodbe pri tovrstnem plezanju zgolj mit? Varnostna in tekmovalna pravila na tekmah so zelo jasna! Gregorjevi plezalni začetki Pred plezanjem je Grega že turno smučal. Gregorjevi odpravi v Patagonijo in v Himalajo. Kako v tekmovalno sezono vključiti še odpravo v Himalajo? Zmaga na zadnji tekmi februarja letos v Angliji. Kako pomembna je predanost (pravzaprav katerikoli) dejavnosti!? Kako pomemben je profesionalen pristop? Življenjski izzivi mladega športnika? Gregorjeve športne ambicije v prihodnje. »Kondicija« slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju danes?  
Izseki:
»Tudi če govorimo o »drajtuliščih«, torej plezanju zunaj, je zelo podobno. Če misliš biti konkurenčen na tekmah, se moraš pač enim stvarem odpovedati. Če ti sedaj hočeš, ok, letos bom pa res šel na vse tekme, potem moraš v to tudi vse vložiti. Ne moreš potem kompenzirati, pa reči, sedaj bom pa hodil še v hribe, pa še v »drajtulišča« in poskusil tam čim težjo smer splezati. Zato ker dni je pač le toliko v letu in v sezoni, ti jih moraš pa izkoristiti. Regeneracija pa je tudi pomembna.« 
»Jaz sem vedno želel v Himalajo. Zdi se mi, da vsak malce bolj perspektiven tečajnik, najprej bereš knjige, gledaš revije in si želiš v Himalajo. To ti je kot neka taka zadnja stopnička … Kot tečajnik si rečeš, ko bom pa res dober, bom pa tja tudi lahko šel!«»Potem sem pač vedel, tiste skoke smo toliko trenirali, da sem vedel … Če preveč razmišljaš, ni dobro, a ne? Moraš iti! Vedel sem, da sem dovolj močan, sem stresel roke, pa sem šel in sem ga zadel, zadržal in dejansko sem vpel vrh. Izkazalo se je, da sem bil relativno hiter in takrat, ko sem tisti vrh vpel, sem vedel, da sem naredil dober rezultat. Vedel sem, da sem bil hiter in močan, zelo zadovoljen sem bil s svojim nastopom.«
»Ja za ne

Turistovski klub Skala je bil gorniški klub, ustanovljen 2. februarja 1921. Avantgardna ekskluzivna gorniška skupina je nastala kot posledica razkola v SPD, ki se je v obdobju po prvi svetovni vojni zavzemal predvsem za obnovo planinskih postojank, medtem ko je mlada generacija stremela k plezanju, zimskemu alpinizmu, smučanju ter ostalim sovpadajočim dejavnostim.
Člani Skale so težili k ljubezni do narave, idealizmu, načelnosti, tovarištvu ter k pogumu v stenah, neustrašnosti, železni volji in vzdržljivosti. Imeli so svojo reševalno moštvo, organizirali so prve odprave, se ukvarjali z vzgojo, veliko poudarka pa so namenjali ukvarjanju s fotografijo, filmom, glasbo in pisanjem.
V 20-ih in 30-ih letih so Skalaši načrtno preplezali številne glavne slovenske stene in grebene. 2.sv. vojna je njihove aktivnosti prekinila, po vojni pa so nekdanji člani Skale nosili pomembno vlogi v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva.
Dr. Peter Mikša je alpinist in zgodovinar, zaposlen na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani kot izredni profesor. Je avtor številne strokovne literature in eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine.
Z nami v Steni tokrat Dr. Mikša o pomembnem obdobju, o izredni generaciji Slovenk in Slovencev ter njihove zapuščine, ki so svojimi aktivnostmi v gorah in visokimi etičnimi standardi postavili trdne temelje povojnemu in sodobnemu planinstvu, gorništvu in alpinizmu. Dr. Mikša in Skalaši.
Teme, ki smo jih obdelali:
2:36  Dr. Peter Mikša.
7:00  Zanimanje za alpinistično zgodovino v mladih letiih.
8:50  Resnejše ukvarjanje z zgodovino na Filozofski fakulteti (FF). 
13:55 Nastanek knjige Zgodovina Slovenskega alpinizma v soavtorstvu z Urbanom Golobom.
20:45 Zanimanje za raziskave o zgodovini alpinizma se na FF povečuje.
22:15  Pomen planinstva, gorništva in alpinizma v Sloveniji.
26:00  »Trden kakor Skala.« Knjiga o Skalaših dr. Mikše in uni. dipl. umet. zgod. Elizabete Gradnik.30:45  Ideja o filmu o Skalaših (Viharnik z roba, 100 let Skalašev).
31:43  Generacije Skalašev so močno vplivali na povojno in sodobno planinstvo, gorništvo in alpinizem.
34:15  Dogajanje v Sloveniji v vertikalah gora pred Skalaši. 
36:17  Pomen prelomnih obdobij v zgodovini in družbeni pretres ob začetku ter koncu 1.sv. vojne.
38:10  Obdobje po 1.sv. vojni in obnavljanje planinske infrastrukture.
39:08  Ustanovitev prvega slovenskega alpinističnega kluba – Turistovski klub Skala (TKS).
40:24  Izrazi veleturist, gorništvo in alpinizem. Kdaj in kako se pojavijo?
42:00  Okoliščine ob ustanovitvi TKS.
46:00  Neformalne plezalne skupine pred ustanovitvijo TKS.
47:58  Kriteriji za vstop v TKS so bili visoki!
50:35  Dejavnost Skalašev poleg udejstvovanja v gorah.
53:50  Visoka etična načela Skalašev.
55:24  Vloga, pomen in zapuščina Klemeta Juga. 
1:00:32  Vpliv in pomen Henrika Tume ter Juliusa Kugyja.
1:03:35  Fenomen Pavle Jesih in Mire Marko Debelakove. 
1:06:15  Direktna smer v Špiku in pomen smeri ob nastanku.
1:08:06  Skalaška smer v Steni.
1:12:33  Smučanje se razvija s Skalaši.
1:14:48  Skalaši začnejo z alpinističnimi šolami.
1:17:37  Vladimir Kajzelj in njegov (turno) smučarski podvig.
1:19:30  Ukvarjali so se tudi s sankaštvom in začeli so hoditi na odprave. 
1:23:00  Zgodba Pavle Jesihove kot podjetnice in zgodba Mire Marko ob dogovorjeni poroki.
1:26:00  Skalaši do bili dejavni tudi pri pisanju.
1:28:10  Možnosti za raziskovanja na temo Skalašev je ogromno.
1:30:00  Alpinistke in alpinisti so imeli v tistih časih status zvezdnikov.
1:33:00  Nesreča Pavle Jesih ji prinese novo, po vojni tudi trpko zgodbo.
1:36:25  Skalaši so bili dejavni tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.
1:38:50  2. sv. vojna in vpliv na Skalaše in vnovični izbruh energije v gorah. 
1:41:45  Zakaj Skala po vojni ne deluje več?
1:44:42  Zakaj država po vojni tako propagira šport, tudi

Žarko se je z gorami srečal v otroštvu, s plezanjem v srednji šoli in med študijem psihologije na Univerzi v Ljubljani. 1978 je postal alpinist, opravil več kot 300 alp. vzponov, 20 prvenstvenih in bil na 11 alp. odpravah. Leta 1981 je postal član gorske reševalne službe, več kot 20 let je bil načelnik postaje GRS Tolmin, kjer je prisostvoval na več kot 930 reševalnih akcijah.
Kot psiholog je služboval v srednji šoli, kjer se je nedavno upokojil. Kot izkušeni strokovnjak nudi psihološko pomoč gorskim reševalcem in svojcem ponesrečencev ob hudih nesrečah, bil pa je tudi vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite, ki se aktivira na poziv v primeru večjih naravnih ali drugih nesreč.
Žarku pomeni prostovoljstvo  življenjsko pot. Skozi svoje mnogoletno delovanje kot psiholog in gorski reševalec, tudi kot vodja številnih taborov za mladino in družine ter drugo, nesebično in strokovno pomaga ljudem, mnogokrat ljudem v stiski. Za svoje delo je že prejel več častnih priznanj, doma in na tujem.
Tokrat z nami v steni dolgoletni humanitarni prostovoljec, človek z resnično velikim srcem, Žarko Trušnovec. 
Teme, ki smo jih obdelali:
3:05  Žarkov stik z gorami in s plezanjem.
4:54  Žarkove odprave v Južno Ameriko.
6:57  Študij psihologije in vključitev v Gorsko reševalno službo (GRS).
8:58  Odnos ljudi do smrti dandanes?
12:48  Kako se s smrtjo soočajo otroci?
15:06  GRS je bila v osnovi ustanovljena za reševanje v gorah, danes pa pokriva tudi druga področja.
18:05  GRS Tolmin in njeno delovanje.
21:30  Problematika iskalnih akcij.
25:14  Vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite.
27:21  Soočanje s stresom?
28:40  Kako je prišlo do nudenja psihološke pomoči pripadnikom reševalnih služb?
32:45  Zakaj so psihološke težave stigmatizirane in tabu tema?
36:06  Nudenje psihološke pomoči svojcem udeležencev nesreč.
37:14  Če pride do travmatične izkušnje, kako hitro naj pride do psihološke pomoči?
39:18  Tri stopnje soočanja s hudo travma
ično izkušnjo in proces žalovanja.
42:58  Izkušnja z nesreče na Okrešlju?
44:35  Ali se proces žalovanja sploh kdaj zaključi?
48:41  Ali se človek (gorski reševalec) lahko navadi najtežjih situacij?
51:05  Kdo so lahko osebe, ki pomagajo v težkih izkušnjah?
52:52  Če gre človek ven v naravo bo problem lažje rešljiv!
54:50  Predelavanje težkih stresnih situacij zahteva svoj čas, srčnost in razumevanje.
58:37  Biti Gorski reševalec je način življenja.
1:00:52  Razumevanje in podpora države gorskim reševalcem?
1:02:36  Delo psihologa v osnovni šoli.
1:04:24  Predajanje znanja preko izkušnje je zelo pomembno.
1:06:22  Ali je šolski sistem dovolj ustrezen in prilagojen otrokom za soočanje z sodobnimi izzivi časa?
1:11:55  Če ni izkušnje tudi vedenja in znanja ne more biti, vsaj ne na dovolj visoki ravni.
1:15:00  Otrokom manjka skupnega spontanega druženja v naravi!
1:17:52  Ali smo kot družba zreli za določene spremembe, ki bi izboljšalo psihološko zdravje otrok?
1:22:05  Prostovoljstvo kot način življenja.
Izseki:
»Med drugim sem se vprašal, pa a smo se kdaj o tem sploh pogovarjali? In sem ugotovil, da v štirih letih študija psihologije, o temi smrti nismo slišali niti stavka. Pred kratkim sem predaval bodočim vodnikom reševalnih psov in je bila tam tudi kolegica, malo mlajša psihologinja in sem jo pred vsemi vprašal: »ali ima prav?« in mi je gladko odgovorila: » v času študija o tem nisem slišala nič!«
»Predvsem je to problem odraslih, a ne? Ne smemo se bati otrokom povedati resnice, pravzaprav smo dolžni povedati resnico! Pač, njim primerno! Ja kaj bo pa potem, ko bo kaj vprašal? Ja, odgovoriš na tisto kar bo vprašal! Z realnimi, stvarnimi dejstvi!«
»Ja, to je strah! Saj je en tak rek, če se človek boji smrti, se ne more veselit življenja! In to je dejstvo!«
»Gorska reševalna služba je bila najpr

Kazimir Drašlar, za prijatelje Mikec, je letošnji (2023) prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma. Bil je eden vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja. 1961 je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal mogočno triglavsko Sfingo. Opravil je številne težke ponovitve doma in v tujini, s soplezalci je raziskoval gore Svalbarda. Leta 1968 je stopil na neosvojeni vrh Lunko v afganistanskem Hindukušu, naslednjega leta pa je stal na vrhu Anapurne II, kar je bil prvi z vrhom okronan uspeh Slovenije v Himalaji.
Po odpravarstvu ga je odneslo v znanstvene vode, kjer je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani postal predstojnik katedre za fiziologijo živali in predavatelj pri več dodiplomskih in podiplomskih predmetih. A v Himalajo se je na trekinge vračal celo življenje.
Mikec največ časa preživi v okviru družine ali prijateljev, najraje v njemu tako ljubi naravi. Še vedno se ukvarja z jamarstvom, lokostrelstvom, izdeluje nože, rad predava, sicer pa je Mikec večletni predsednik združenja alpinistov veteranov v okviru Komisije za alpinizem pri PZS.
Z nami V steni tokrat »večni mladenič«, ki pravi, »da človek v življenju potrebuje srečo, da ima srečo«, evergreenovski, Kazimir Drašlar – Mikec.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:00  Kdo so alpinisti veterani?
6:14  Zakaj (veterani) ne pišejo več knjig?
10:02  Festival alpinizma oktobra 2023 v Ospu in alpinisti veterani.
11:08  Kako se spušča po vrvi s pomočjo Dulferjevega sedeža?
13:20  Belačeva (Marjan Keršič - Belač) plezalna tehnika.
17:06  Generacija alpinist in alpinistov med obema vojnama in vpliv na kasnejše generacije.
19:50  Mikčevi plezalni začetki pri Kunarjevih.
24:30  Generacija alpinistk in alpinistov na AO Matica konec 50-ih let.
26:37  Mikčev Dru v navezi z Alešom Kunaverjem.
34:18  Kdo bo prvi čez triglavsko Sfingo?
38:54  Prvi vzpon čez Sfingo (smer Kunaver – Drašlar leta 1961).
44:30  Praženje slanine na sveči in branje španskih romanc.
47:05  Odmevi po prvem vzponu v Sfingi?
50:26  Plezalni izleti v Centralne in Zahodne Alpe so bile odprava.
52:52  Prva odprava na Spitsbergen, Svalbard.
56:50  Afganistanski Hindukuš in prvi pristop na Lunko.
1:02:02  Po tej odpravi se je samozavest slovenskih alpinistov dvignila!
1:07:02  Takrat smo plezali v alpskem slogu, samo temu nismo tako rekli.
1:09:35  Zakaj nam je uspelo na tej odpravi?
1:11:34  3. YAHO odprava v Nepal na Annapurna IV in Annapurno II in njen pomen.
1:19:26  Zdravnik Jože Andlovic in njegova veličina.
1:24:29  Po Annapurni II je bil čas za druge življenjske Annapurne.
1:27:19  Kraljevina Mustang v Nepalu in sprejem pri kraljici.
1:29:53  »Če niste videli okolice Kangčendzenge, niste videli nič!«
1:33:48  Predstojnik na katedri za fiziologiji živali na Biotehniška fakulteti Univerze v Ljubljani.
1:37:50  Znanstvenik Mikec, fiziološki procesi in vpliv nadmorske višine na organizem.
1:41:34  Pri raziskovanju višinske fiziologije so pomembne zgodbe posameznikov.
1:44:00  Ugotovitve o višini britanskih odprav na Everest leta 1922 in 1924.
1:48:25  Pionirski časi so bili res avanturistični.
1:52:03  Razlike med nekoč in danes?
1:54:00  Nekoč smo se družili drugače.
1:57:45  »Dober alpinist je star alpinist!«
2:03:27  »Biti alpinist je biti kr' fajn!«
2:05:55  Določene zgodbe morajo »ostati doma« v ozkih krogih.
2:11:00  Z določenimi ljudmi se enostavno ujameš.
2:13:05  Slovenija je dežela najboljših alpinistov nasvetu.
Izseki:
»Me je (Stane Kersnik) položil na trebuh in mi z jodom premazal rit. Zelo sem stiskal zobe. Potem je nad mano modroval. Je rekel: »Veš fant, madona si dober. To sedaj, ni boljšega. To je kar za pohvalit. Samo zapomni si nekaj, najboljši si. Ampak, ko boš sam mislil, da si dober, si mrtev!«
 »Mi smo dobili Anapurno, ne kot vrh, ki smo si ga želeli, ampak: »take it or leave it.« Original je bi