Vroči mikrofon RTVSLO – Val 202
-
- News
-
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
-
Bolgarija: Šeste volitve v treh letih
Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih.
*Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija. -
Neenakost v luči krize in vzpona avtoritarizma
Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?
Sogovorniki:
prof. dr. Mojca Pajnik, Katedra za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede;
dr. Neža Kogovšek Šalamun, ustavna sodnica;
dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. -
Študentski protesti so ključne točke, ki jih potrebujejo sodobne demokracije
Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.Za organizacijo študentskih protestov je nujna močna študentska skupnost. Skozi leta pa se je študentska skupnost zelo spreminjala in prišla do točke, kjer ji komajda lahko še rečemo skupnost. Zakaj študentski protesti v Sloveniji niso takšnih razsežnosti kot tisti v Ameriki in ali študentje proteste dojemajo kot nujne za spreminjanje družbe in svojega položaja v njej?
Sogovornika:
Gaj Kolšek, študent politologije ter
dr. Tomaž Deželan, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec politične participacije mladih. -
Delodajalci danes pripravljeni zaposliti delavce, ki jih še pred tremi leti ne bi pod nobenim pogojem
Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.Prav tako so se bolj pripravljeni prilagoditi mladim, ki na trg dela prinašajo drugačna pričakovanja, kot so jih ob prvi zaposlitvi imeli njihovi starši. Pomanjkanje delovne sile, ki jo zapolnjujejo tudi s privabljanjem delavcev iz tujine, pa je tudi razlog za organizacijo različnih zaposlitvenih dogodkov, na katerih se predstavljajo delodajalci.
-
Slika ni samo naložba, naložba je, da jo gledaš
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame.
Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.Sogovorniki:
Andreja Ravnikar, višja konservatorka – restavratorka v Narodni galeriji
dr. Miha Ažman, ekonomist, ki je na ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral na temo naložbenega aspekta umetnin in mednarodnih trgov umetnin
dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodnih izvedencev za likovno umetnost
Emil Šarkanj, galerist iz galerije Hest
Stane Kropušek, podjetnik in lastnik umetniške zbirke Kroples -
Severna Makedonija: Epidemiji korupcije in izseljevanja
Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Customer Reviews
Pristransko poročanje.
Precej ozkogledo postavljena oddaja. V glavnem v skladu z main stream mediji.