Slovencem po svetu Radio Ognjišče

Slovenska narodna skupnost v Porabju je najmanjša med zamejskimi, a je izjemno učinkovita in povezana. Tako je ob včerajšnjem obisku poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon. Seznanil se je z rezultati gospodarskih projektov, ki jih financira Slovenija. Obiskal je kmetijo Labritz, ki jo vodi mlad porabski Slovenec in edini obnovljeni slovenski mlin. Ogledal si je še nekaj projektov, ki bodo podpore iz Slovenije deleži v prihodnje, se seveda seznanil tudi z izobraževalnim, kulturnim in informacijskim napredkom rojakov, na koncu pa se je udeležil sprejema, ki ga je ob dnevu državnosti pripravil Generalni konzulat in imel tudi slavnostni nagovor.

Ustaljeni Kulturni teden koroških Slovencev, ki je od leta 1993 približeval nemško govorečim sodeželanom kulturno ustvarjanje slovenske narodne skupnosti, bo dobil novo obliko in je preimenovan v Kulturni tandem. Prvi tovrstni niz prireditev in srečanj bo potekal med občinama Možberk, ki leži severozahodno od Celovca in Železna Kapla/Bela, ki je najjužnejša avstrijska občina. Slovensko odprtje bo v jutri v Možberku. Zbrane bo nagovoril deželni glavar Peter Kaiser, v kulturnem sporedu bodo nastopili tudi: Slovensko prosvetno društvo Zarja Železna Kapla, Klika, saksofonist Stephan Lerchbaumer, združeni pevski zbor Moosburg & Wölfnitztal ter tamburaška skupina Tamika. Doslej je bil Kulturni teden enotedenska prireditev, Kulturni tandem se naj bi vsakič odvijal več mesecev. Prvi, projektni, bo trajal vse do februarja prihodnjega leta. Prireditve bodo v obeh partnerskih krajih in tudi v Celovcu. 

V župnijski cerkvi v Špetru v Beneški Sloveniji je bilo v soboto zvečer lepo in slovesno, saj je šest otrok, ki so tri leta hodili k dvojezičnemu verouku, imelo prvo sveto obhajilo v slovenščini. To so bili: Aron Passoni, Daniel Petricig, Mattia di Monte, Lucilla Vogrig, Ginevra Mauro in Giacomo Martinig. Z msgr. Marinom Qualizzo, ki redno daruje sobotne slovenske maše v slovenskem jeziku, je somaševal tarčmunski župnik Božo Zuanella, pod katerega okriljem poteka dvojezični verouk. Prvo spoved so imeli že 18. maja. Kot še navaja petnajstdnevnik Dom je ob orgelski spremljavi Davida Codiga pel zbor vernikov, ki vsako soboto oblikuje svete maše, za berila, prošnje in uvode pa so poskrbeli otroci in njihovi starši. Na prvo sveto obhajilo v slovenščini je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Vesne Jagodic. 

Svetovni slovenski kongres je ob 20-letnici članstva Slovenije v EU na Katoliškem inštitutu v Ljubljani pripravil okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrej Bratina. Pogovor je povezoval in vodil Dejan Valentinčič. 

Rojaki v Gorici se veselijo obnovljene stavbe na Placuti 18, ki je pravi simbol delovanja slovenske narodne skupnosti v mestu, še posebej organizacij s katoliškim podstatom, nam je povedal predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka. Stavbo je popolnega propada rešil župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici Marijan Markežič. S pomočjo ekipe, ki mu je stala ob strani, je udejanjil veliki načrt v korist celotne slovenske skupnosti. Predsednik Katoliškega tiskovnega društva Marjan Drufovka je še povedal, da je investicija v prenovo prostorov na Placuti v Gorici znašala več kot milijon evrov in pol, ključen prispevek je namenila Dežela Furlanija-Julijska krajina. Več

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike.