Grafoskop

RTVSLO – Ars
  • 0.0 (0)
  • Arts
  • Updated Weekly

Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.

  1. 3d ago

    O Pionirski z Darjo Lavrenčič Vrabec

    Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo izvira iz Pionirske knjižnice, ta pa je bila vse od ustanovitve leta 1948 vodilna strokovna ustanova na področju mladinskega knjižničarstva pri nas. Svoj domicil je nekoč imela v očarljivi meščanski vili ob Komenskega ulici v Ljubljani, kjer danes domuje Art center Info točka Pionirskega doma, zdaj pa že leta zaseda drugo nadstropje v nekdanji veleblagovnici Supermarket v palači Evropa. Specializirani oddelki za otroško in mladinsko književnost splošnih knjižnic so nadvse pomembni, saj za marsikaterega posameznika pogosto predstavljajo prvo vstopno točko med knjižne platnice, da bi tako izposojeno knjigo morda tudi prvič sam prebral. Ali pa skupaj s starši oziroma ljubečimi odraslimi. Zdi se namreč, da so domače knjižnice vse bolj skromne in ne presegajo nekaj deset enot, čeravno je prav število knjižnih enot v teh knjižnicah eden od merljivih parametrov bralne pismenosti. Knjige, ki z leti postanejo družinski člani, bi morale biti, kot nekoč, tudi danes, družinska srebrnina, ki se deduje, predvsem pa medgeneracijsko oplaja in širi. Sicer pa tovrstni oddelki, kakršen je Pionirska, že zdavnaj presegajo samo kontekst izposojevalnic knjig, pač pa so v strokovnem smislu vse bolj tudi izobraževalna in pomembna bibliotekarsko-analitična središča. Pa tudi srečevališča. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami o Pionirski in njeni dejavnosti skozi pogovor razmišlja vodja centra mag. Darja Lavrenčič Vrabec. V tem vznesenem in pričakujočem času bo seveda besedo ali dve namenila tudi kakšnim dobrim knjižnim predlogom. Sogovornica – mag. Darja Lavrenčič Vrabec Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2026.

    30 min

  2. May 27

    O težko ulovljivi adolescenci z Matejo Perpar

    Imperativ adolescenčnega obdobja so spremembe. Človek se v tem obdobju spreminja tako rekoč iz dneva v dan. Zato ni nič nenavadnega, da se učenci in dijaki po dolgih poletnih počitnicah vrnejo v šolske klopi povsem drugačni, kot so jih zapustili. Tem, zlasti čustvenim in vedenjskim metamorfozam, pa je težko slediti. Toliko bolj z vsebinami, ki bi morale nagovarjati prav to skupino. Kako torej oblikovati pristope, ki bi jo ustrezno nagovorili, da bi ta te nagovore sploh hotela sprejeti in začeti razmišljati o njih; če naj jih dojamemo kot prvi korak k medsebojnemu razumevanju. Sicer pa mladi niso sinonim ali splošna oznaka, pač pa so zelo heterogena skupina pripadnikov iste generacije, a vsa s svojimi zelo posebnimi potrebami in potezami. Zdi se, da je medgeneracijski razkorak toliko večji, ko iščemo načine za medsebojni dialog. Še posebno če se v dialogu ne potrudimo poiskati ustreznega koda, pač pa do njih pristopamo preveč fenomenološko. Predvsem pa ne razumemo, da razumski in čustveni razvoj človeka v tem obdobju nista premosorazmerna, pač pa je prvi veliko hitrejši od drugega, ta pa prav zato potrebuje več skrbne pozornosti in spodbude. V tokratnem Grafoskopu v pogovoru z Matejo Perpar, radijsko voditeljico na Radiu Slovenija, sicer pa profesorico angleščine in avtorico mladinske knjižne zbirke zgodb Psiha mi niha, leta 2024 je izšla pri Založbi Miš, o spodbudah k pogovorom o čustvih mladih prek knjižnih zgodb, univerzalnem jezikovnem kodu, pa tudi o tem, kako ubežati diktatom algoritmov. Sogovornica – Mateja Perpar Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, maj 2026.

    23 min

  3. Apr 29

    Šolski vrtovi in samooskrba

    Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so izostrile potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo zgolj vzgojni aspekt iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti predstavljajo velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki sem ga zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej, Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana, Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2026   Ekošola Slovenski šolski muzej  Podeželje v Ljubljani

    26 min

  4. Mar 25

    Šola v kulturi

    Šole v naravi so pri nas del kolektivne zavesti. Za dobre prakse pa se rado zdi, da so že od nekdaj in za vedno. Pa čeprav seveda ni tako, saj za njimi pogosto stojita jasna in premišljena vizija posameznikov in neutrudno vztrajanje vseh v verigi neke ideje in njenega razvoja skozi čas. Z navdihom in dobrimi izkušnjami Šole v naravi pa zdaj dobivamo še Šolo v kulturi. Gre za tridnevne intenzivne programe kulturno-umetnostne vzgoje za tretjo triado osnovnih šol in srednje šole. Ti povezujejo različne zvrsti umetnosti, omogočajo njeno doživetje in učenje o njej, spoznavanje mest in sodelovanje v umetniških procesih. Vključujejo delavnice, predstave, obiske kulturnih ustanov, pogovore, sprehode, vodene oglede … Šola v kulturi je torej namenjena skupini 20 ali več otrok oziroma mladih s spremljevalci, pedagoškimi delavkami in delavci. Edino pravilo pa je, da se vzgojno-izobraževalni zavodi Šole v kulturi ne morejo udeležiti v svoji statistični regiji, pač pa se morajo na kulturno doživetje in izobraževanje odpraviti v enega od partnerskih mest – Ljubljano, Maribor, Celje, Novo mesto ali Koper. Sogovornici – Alma R. Selimović in Maja Vižin, Zavod Bunker Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2026

    20 min

  5. Feb 25

    Bralni vzori in nacionalni dan branja

    V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popović in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026

    31 min

  6. Jan 28

    Mojca Jan Zoran o pomenu kulturnih dejavnosti

    Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.

    31 min

  7. 12/31/2025

    Grafoskop – tri leta zrcaljenj kulturno-umetnostne vzgoje

    Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025

    25 min

  8. 11/26/2025

    Edi Majaron o lutki

    Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025

    18 min
See All (42)

About

Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.

Information

  • Creator
    RTVSLO – Ars
  • Years Active
    2023 - 2026
  • Episodes
    42
  • Rating
    Clean
  • Copyright
    © (C) RTVSLO 2026
  • Show Website
    Grafoskop