Koɗo men hannde RFI Fulfulde
-
- News
RFI Fulfulde no waɗa maakodal (tintidal) hoɓɓo, hertiyankooɓe e dillooɓe e baŋŋeeji kala. Ley oo taskaram heɗee yi'aango maɓɓe, miijooji maɓɓe e taskanɗe maɓɓe.
-
Kanal Pulaagu udditan hannden dow Kanal+, keɗoɗen Jibi Uldu BA, hooreejo ndee eɓɓoore
Gila hannde e yamnde 12 on waawan ndaarude filmuuji e calcale e nder Kanal Pulaagu. Oo,ko Kanal (Chaine) keso mo Kanal+ waɗi e ɗemngal Fulfulde. E nder makko, ɓe hollan filmuujie calcale fewnaaɗe hono Senegaal, Gine, Mali Maroritani, haa hewta Kamerun…. Calcalefaatiiɗe e finaa-tawaaji Fulɓe. Ko ɗun holli men Jibi Uldu Bah, hooreejo oo Kanal Pulaaku. Kokanko woni koɗo men hannde. Oo maadinii wonndema ɓe waɗii honon oo kanal eMandenka. Himo jaboo lamnde Ibrahiima Timmbi Bah.
-
Hannde hiɗen jaɓɓii MARIYO SISSOKO teral fedde PAIGC nde Gine Bissaawo, himo arta e darnde ndee fedde ko yowitii e jeytaare leydi ndii
Hannde e alkamisa waɗii duuɓi 50 gila laamu njaggu follaa walla liɓaa Portigal. Ko ngal liɓal laamu saabii yo leyɗe afriknaaje hono Angola, Mozambik, Kapveer e Gine-Bissaawo ɗe Portigal ardornoo doole, heɓti ndimaagu majje. MARIYO SISSOKO, no tawanoo e ardiiɓe PAIGC, fedde konu e dawro Gine-Bisawo daraniinde ndimaagu leydi mayre. Ko kanko woni koɗo men hannde. Himo e faandu haala "Christophe BOISBOUVIER", banndiraawo amen mo rfi faransiire, MARIYO SISSOKO anndintina golle ɗe ɓe waɗi ngam yo leydi maɓɓe heɓtu ndimaagu mayri. Himo tuumi leyɗe haalooje faransiire kawtalje Gine-Bisawo saabagol anngal deeƴere laamu e nder leydi makko. Heɗoɗen mo.
-
Benen: e bi'ol Dr Abdel Aziiz Mosi, jannginoowo e iniwersite Paraku, cemmbe kuliyankooɓe ina ɓeydoo ngam ciwlanɗe ɗe ɓen ngaɗata
kuliyankaaku no taskaa e nder Atakora e Alibori baŋŋe rewo leydi ndii gila hitaande 2021. Fitinaaji ɓen kuliyankooɓe hino ɓeydoo ko sakkitiiɗo. Sabu hakkunde hitaande 2022 e hitaande 2023, ko timmi ciwlanɗe walla eɓɓooje ciwlanɗe 106 waɗii e nder ɗee Diiwe ɗiɗi e bi’ol Dr Abdel Aziiz Mosi, jannginoowo e iniwersite Paraku. E faandu haala Ibrahiima Timmbi Bah, o holli wonndema ɗee ciwlanɗe ko ngam ɓeydude cemmbe ɓee kuliyankooɓe. Ko kanko woni koɗo men hannde.
-
E bi'ol Huseeni BA hertorɗo falnde Sahel, Mali haanaa jaɓude haɓidugol Moritani e oo saaha
Lurral no taskaa hakkunde Moritani e Mali. Ko naatugol konunkooɓe Mali e gollidiiɓe maɓɓe Wagneer e nder Moritani saabii ngal luural. Sabu ɓee konunkooɓe no tuumaa waɗude fitinaaji e hoore siwilɓe Moritani. Konunkooɓe ardiiɓe laamu faddewu Mali imminii jaagorɓe maɓɓe Nuwakshoot ngam ñippigol ngal faayondiral kono ɗum battinaali. Sabu jaagorgalMoritani halfinaangal jokkondiral e leyɗe janane, noddii amabasaaderjo Mali jooɗiiɗo Nuwakshoot ngam hollugol mo mette-maɓɓe e ɗii fitinaaji. E bi’ol Huseyni Bah, wonaa e ngol laawol ɗoo Mali fuɗɗi waɗude fitinaaji siwilɓe Moritani. E faandu haala IbrahiimaTimmbi Bah, o ɓeydii wonnde Mali haanaa jaɓude haɓidude Moritani e oo saaha ɗoo. Keɗoɗen mo.
-
Artirgol deftirdu Lewopoold Sedaar Sengoor nder Senegaal, wallan janngooɓe e wiɗtotooɓe afriknaaɓe, ko bi'ol Porofeseer Muhammadu Mustafa Sow, jannginoowo taariika to Iniwersite Sheek Anta Diop. Keɗoɗen mo
Hooreeɓe leydi Senegaal aadike soodugol Deftirdu Lewopoold Sedaar Sengor ɗun won "bibliothèque" e Faransiire. Nduu deftirdu hooreejo Senegaal kiɗɗo, toowa ganndaljo ko Faransi wonanoo e yeeyeede. Artirgol ɗen defte timmuɗe teemeɗɗe nder Senegaal wallan sukaaɓe e wiɗtotooɓe Afriknaaɓe sanne e nder jannde maɓɓe. Ko ɗun hollii Porofeseer Muhammadu Mustafa Sow, jannginoowo taariika to IniwersiteSheek Anta Diop, mo Dakar. Ko kanko wonii koɗo men hannde. Himo jaaboo lamnde Ibrahiima Timmbi Bah.
-
Ñoggande yoga e miijooji neldaaɗi ka taskaram On Tottaama Konngol e ndee yontere
Keɗoɗen ɗoo jooni ñoggannde jewte waɗaaɗe ka taskaram On Tottaama Konngol e nder ndee yontere. Ko Muusa Umaar Bari waɗani en ndee ñoggande.