Vrnitev v prihodnost RTVSLO – Val 202

Radijski športni časovni stroj vrtimo tokrat v leto 2001, v zaključek domače nogometne sezone. Tokrat v središču pozornosti ni kakšen odmeven dosežek slovenskih športnikov na mednarodni ravni, temveč največje domače športno rivalstvo. Nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je v zadnjem krogu odločil prvenstvo leta 2001. Kako se je izoblikoval slovenski nogometni derbi? Kdo so bili osrednji protagonisti skozi leta in kaj je v slovenskem nogometnem prostoru uspelo obema kluboma ob vzpostavljanju rivalstva? Kako so vzpone in padce klubov izkoristili rivali? Odgovore iščemo v pogovoru z Boštjanom Janežičem in Jožetom Pepevnikom, ki poudarjata notranje in zunanje dejavnike nogometnega derbija.
Kako so mariborski nogometaši petič osvojili naslov prvaka
Radijski športni časovni stroj vrtimo tokrat v leto 2001, v zaključek domače nogometne sezone. Tokrat v središču pozornosti ni kakšen odmeven dosežek slovenskih športnikov na mednarodni ravni, temveč največje domače športno rivalstvo. Nogometni derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je v zadnjem krogu odločil prvenstvo leta 2001.
Kako se je izoblikoval slovenski nogometni derbi? Kdo so bili osrednji protagonisti skozi leta in kaj je v slovenskem nogometnem prostoru uspelo obema kluboma ob vzpostavljanju rivalstva? Kako so vzpone in padce klubov izkoristili rivali?
Odgovore iščemo v pogovoru z Boštjanom Janežičem in Jožetom Pepevnikom, ki poudarjata notranje in zunanje dejavnike nogometnega derbija.

Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001. V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance. Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.
Tivoli na nogah pospremi zmagoslavje risov
Slovenska hokejska reprezentanca si je leta 2001 prvič zagotovila nastop v skupini A svetovnega hokeja. Leta 2002 so naši hokejisti prvič nastopili na svetovnem prvenstvu med hokejsko elito. V nekdanji skupni državi so stik s svetovnim vrhom ponudile olimpijske igre, v samostojnosti pa je slovenski reprezentančni hokej na prvi vrhunec čakal do leta 2001.
V dvorani Tivoli o napredovanju ni odločal medsebojni boj, ampak razlika v golih. Navijači so odštevali in se veselili 12. gola, ki je napovedoval hokejski raj. Tekma z Estonijo se je končala z izidom 16 : 0 in Slovenija se je prvič prebila med najboljše hokejske reprezentance.
Kako je priplezala med najboljše? Kdaj je bila pred tem najbližje? Kdo so bili osrednji protagonisti in kako so bili povezani med seboj? Odgovore iščeva s hokejskim reporterjem Boštjanom Janežičem, ki se je pred 19 leti veselil v Tivoliju, skoraj dve desetletji pozneje povezujeva prvi in vse poznejše podvige slovenskega reprezentančnega hokeja.

Začetek prejšnjega stoletja je na Slovenskem šport zaznamoval predvsem Leon Štukelj, še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec. Med prepoznavnimi slovenskimi obrazi v tujini pa je bil tudi dr. Milan Vidmar. Šahovski velemojster iz časov, ki so temu nazivu pripisovali boj za svetovnega prvaka. Milan Vidmar je bil med najuspešnejšimi šahisti svojega obdobja, dvakrat na pragu boja za naslov svetovnega prvaka, a je ostal brez njega. Njegova življenjska pot je zaznamovana doma in v tujini, še posebej pa je navdušil z gentlemansko potezo, ki je zaznamovala takratni šahovski svet. Z Aljažem Golčerjem in Matejem Hrastarjem razkrivamo svet šaha takrat in danes. Pripovedujemo zgodbo še vedno najuspešnejšega slovenskega šahista, vzpone in padce, in ugotavljamo, kakšna je slovenska šahovska prihodnost.
Zgodba iz časov, ko je bil šport še romantičen
Začetek prejšnjega stoletja je na Slovenskem šport zaznamoval predvsem Leon Štukelj, še vedno najuspešnejši slovenski olimpijec. Med prepoznavnimi slovenskimi obrazi v tujini pa je bil tudi dr. Milan Vidmar. Šahovski velemojster iz časov, ki so temu nazivu pripisovali boj za svetovnega prvaka.
Milan Vidmar je bil med najuspešnejšimi šahisti svojega obdobja, dvakrat na pragu boja za naslov svetovnega prvaka, a je ostal brez njega. Njegova življenjska pot je zaznamovana doma in v tujini, še posebej pa je navdušil z gentlemansko potezo, ki je zaznamovala takratni šahovski svet.
Z Aljažem Golčerjem in Matejem Hrastarjem razkrivamo svet šaha takrat in danes. Pripovedujemo zgodbo še vedno najuspešnejšega slovenskega šahista, vzpone in padce, in ugotavljamo, kakšna je slovenska šahovska prihodnost.

Slovenski judo je doživel čudovit razcvet v tem tisočletju. Kopico kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev je s prvo olimpijsko kolajno v tem športu nadgradila Urška Žolnir, ki je v Londonu kot prva Slovenka na olimpijskih igrah v svojo čast slišala Zdravljico. Po bronu v Atenah in razočaranju v Pekingu je leta 2012 zasedla olimpijski prestol. Športni časovni stroj ponuja vpogled v olimpijsko pot Urške Žolnir, ki jo je uspešno nasledila Tina Trstenjak in poskrbela, da je olimpijski naslov v kategoriji do 63 kilogramov slovenski že vse od Londona. Kako je Urški Žolnir uspel preboj do vrha, kje se kujejo slovenske judoistične kolajne in koliko časa jih bo slovenski judo še neprekinjeno osvajal na velikih tekmovanjih? Z Daretom Ruparjem razglabljava tudi o spremembah v tej borilni veščini, ki se je na olimpijskem zemljevidu pojavila leta 1964 v Tokiu.
Prva Zdravljica za slovenske športnice na olimpijskih igrah
Slovenski judo je doživel čudovit razcvet v tem tisočletju. Kopico kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev je s prvo olimpijsko kolajno v tem športu nadgradila Urška Žolnir, ki je v Londonu kot prva Slovenka na olimpijskih igrah v svojo čast slišala Zdravljico. Po bronu v Atenah in razočaranju v Pekingu je leta 2012 zasedla olimpijski prestol.
Športni časovni stroj ponuja vpogled v olimpijsko pot Urške Žolnir, ki jo je uspešno nasledila Tina Trstenjak in poskrbela, da je olimpijski naslov v kategoriji do 63 kilogramov slovenski že vse od Londona.
Kako je Urški Žolnir uspel preboj do vrha, kje se kujejo slovenske judoistične kolajne in koliko časa jih bo slovenski judo še neprekinjeno osvajal na velikih tekmovanjih? Z Daretom Ruparjem razglabljava tudi o spremembah v tej borilni veščini, ki se je na olimpijskem zemljevidu pojavila leta 1964 v Tokiu.

Navdušenje ob spremljanju Luke Dončića in Gorana Dragića v najmočnejši košarkarski ligi sovpada z njuno vlogo onstran Atlantika. Njuni predhodniki so orali ledino, Slovenija je imela pred poldrugim desetletjem v ligi kar šest košarkarjev. In če je večina samo sanjala o vlogi, ki jo imata ta hip najboljša slovenska košarkarja, tako Luka kot Goran še sanjata o šampionskih prstanih. Slovenija pa jih ima za prste ene roke. Po dva sta osvojila Beno Udrih in Saša Vujačić, prvega ob Benu s San Antoniem še Rašo Nesterović. Kako so se takrat v ligi uveljavljali evropski košarkarji, kašen je bil njihov prehod iz Evrope v Ameriko in kakšno vlogo so imeli pri naslovih prvakov? Kaj se je v tem času spremenilo? Zakaj je sen slehernega košarkarskega virtuoza prstan lige NBA in kakšno pot do njega sta izbrala Luka Dončić in Goran Dragić? Radijski športni časovni stroj se s Francijem Pavšerjem vrača v leta, ko je bila Slovenija čezmorska velesila. V čas, ko spremljanje tekem še ni bilo samoumevno in so naslovi v ligi NBA dražili slovensko javnost z mislijo na reprezentančni potencial. Vabljeni na košarkarsko popotovanje v preteklost.
Rašo Nesterović, Beno Udrih in Saša Vujačić zmagovalci košarkarske lige NBA
Navdušenje ob spremljanju Luke Dončića in Gorana Dragića v najmočnejši košarkarski ligi sovpada z njuno vlogo onstran Atlantika. Njuni predhodniki so orali ledino, Slovenija je imela pred poldrugim desetletjem v ligi kar šest košarkarjev. In če je večina samo sanjala o vlogi, ki jo imata ta hip najboljša slovenska košarkarja, tako Luka kot Goran še sanjata o šampionskih prstanih.
Slovenija pa jih ima za prste ene roke. Po dva sta osvojila Beno Udrih in Saša Vujačić, prvega ob Benu s San Antoniem še Rašo Nesterović.
Kako so se takrat v ligi uveljavljali evropski košarkarji, kašen je bil njihov prehod iz Evrope v Ameriko in kakšno vlogo so imeli pri naslovih prvakov? Kaj se je v tem času spremenilo? Zakaj je sen slehernega košarkarskega virtuoza prstan lige NBA in kakšno pot do njega sta izbrala Luka Dončić in Goran Dragić?
Radijski športni časovni stroj se s Francijem Pavšerjem vrača v leta, ko je bila Slovenija čezmorska velesila. V čas, ko spremljanje tekem še ni bilo samoumevno in so naslovi v ligi NBA dražili slovensko javnost z mislijo na reprezentančni potencial. Vabljeni na košarkarsko popotovanje v preteklost.

Radijski športni časovni stroj se seli v Tokio, kjer bi morale biti ta čas olimpijske igre. Japonska prestolnica bi jih morala gostiti že leta 1940, a so bile zaradi druge svetovne vojne odpovedane. Leta 1964 pa je bil med junaki iger tudi Miro Cerar. Zlati konjenik oziroma bog konja, kot so dvakratnega olimpijskega in štirikratnega svetovnega prvaka poimenovali tekmeci, je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Radijskih mikrofonov ni bilo v Tokiu, ostajajo pa lepi spomini. V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost boste slišali tudi, kako je Miro Cerar drugič postal olimpijski prvak, kakšno vlogo ima v slovenskem športu in kako je svojo kariero končal na svetovnem vrhu. Kako se je Miro Cerar prebil v svetovni vrh? Kdo ga je vodil k popolnosti na konju z ročajema in kdo so njegovi nasledniki? Z Juretom Jeromnom ugibava, ali bo Miro Cerar še enkrat videl Tokio v olimpijski preobleki, saj je bil predviden kot vodja slovenske olimpijske delegacije za Tokio 2020.
Miro Cerar je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra
Radijski športni časovni stroj se seli v Tokio, kjer bi morale biti ta čas olimpijske igre. Japonska prestolnica bi jih morala gostiti že leta 1940, a so bile zaradi druge svetovne vojne odpovedane. Leta 1964 pa je bil med junaki iger tudi Miro Cerar.
Zlati konjenik oziroma bog konja, kot so dvakratnega olimpijskega in štirikratnega svetovnega prvaka poimenovali tekmeci, je v Tokiu stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra. Radijskih mikrofonov ni bilo v Tokiu, ostajajo pa lepi spomini.
V tokratni epizodi Vrnitve v prihodnost boste slišali tudi, kako je Miro Cerar drugič postal olimpijski prvak, kakšno vlogo ima v slovenskem športu in kako je svojo kariero končal na svetovnem vrhu. Kako se je Miro Cerar prebil v svetovni vrh? Kdo ga je vodil k popolnosti na konju z ročajema in kdo so njegovi nasledniki?
Z Juretom Jeromnom ugibava, ali bo Miro Cerar še enkrat videl Tokio v olimpijski preobleki, saj je bil predviden kot vodja slovenske olimpijske delegacije za Tokio 2020.