Meta PHoDcast Metina lista

S Katjo Kunčič o navadnih prašičkih, stikih med celicami in mikroskopiranju.

#MetaPHoDcast

Katja Kunčič dela doktorat na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za biologijo. S študijem je začela na dodiplomskem programu laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo, nato je opravljala pripravništvo v patološkem laboratoriju na Kliniki Golnik. Delo ji je hitro postalo rutina, zato se ji je zdelo, da potrebuje spremembo. Vpisala se je na podiplomski program biokemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Razloži, da je bil to precejšen preskok in je za uspešen zaključek študija morala vložiti veliko truda. Po končanem podiplomskem programu se ji je ponudila priožnost za nadaljevanje na doktorskem študiju, kar je izkoristila.

Katja se zdaj ukvarja z raziskovanjem drobnejših živali. Trenutno preučuje sorodnika navadnega prašička. Razloži nam, da je to tista živalica, ki jo zunaj pogosto najdemo pod kamni, ob dotiku pa se zvije v kroglico. Vsi zmotno mislimo, da je ta žival žuželka, vendar nam Katja pojasni, da je to rak. Natančneje, Katjo zanimajo prašičkovi epiteli, ki opravljajo funkcijo pregrade, kot pri nas to dela koža. O naši koži je že mnogo znanega, o tesnih stikih med celicami prašičkovih epitelov pa ne. Za opazovanje celic in predvsem stikov med celicami uporabljajo elektronski mikroskop. Preden pa živalice pod mikroskopom lahko opazujejo, jih je potrebno pripraviti, kar nam Katja tudi podrobno razloži. S svojim delom bo nadaljevala tudi na žuželkah, ki uničujejo različne pridelke. S pomočjo opazovanja njihovega črevesnega epitela bo pripomogla k odkrivanju novih načinov zatiranja teh žuželk. Razloži nam tudi, da so ti stiki med celicami v epitelih prašičkov zelo podobni stikom med celicami v naših možganih. Razpad teh stikov v naših možganih je povezan z nastankom multiple skleroze.

Katja doktorskim študentom predlaga aplikacije za organizacijo delovnih nalog, npr. Trello in Dynalist. Predlaga tudi uporabo tehnike Pomodoro, kjer si lahko pomagamo s spletno aplikacijo Pomofocus. Za popravljanje angleških besedil predlaga plačljivo aplikacijo Instatext. Za sprostitev nam predlaga poslušanje podcasta Sometimes funny always awkward. Kot »highlight« doktorskega študija izpostavi svojo osebnostno rast in dvig samozavesti. Doktorskim študentom še svetuje, naj si ne nalagajo preveč dela.

—————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Ano Kisovar o endometriozi in imunoloških vzrokih neplodnosti.

#MetaPHoDcast

Ana Kisovar je pred nekaj tedni uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na področju medicine na Univerzi v Oxfordu, natančneje o reproduktivni imunologiji. Sedaj je podoktorska raziskovalka bioinformatike in imunologije na Oddelku za žensko reproduktivno zdravje na Univerzi v Oxfordu in hkrati zdravnica pripravnica ginekologije in porodništva v Švici.

Z Ano govoriva o njeni poti od študija splošne medicine na Univerzi v Ljubljani do doktorata na Univerzi v Oxfordu. Pripoveduje mi, kako jo je želja po znanju in raziskovanju vodila po njeni znanstveni poti. Pravi, da se zarečenega kruha največ poje, saj se sama najprej ni videla v delu v laboratoriju ali na področju bioinformatike, kjer deluje sedaj. Na svoji poti se trudi združevati klinično prakso z raziskovanjem.

Ana preučuje endometriozo, bolezen, ki prizadene 10 % žensk v rodni dobi in pri nekaterih vodi tudi do neplodnosti. Pri endometriozi tkivo, podobno notranji plasti maternice, raste izven maternične votline. To tkivo in vnetje, povezano z njim, se lahko pojavita na organih v trebušni votlini, pljučih in tudi drugje. Znaki bolezni so tudi različne vrste bolečine, ki se ciklično pojavljajo. Gre za kompleksno bolezen z različnimi stopnjami in različnimi znaki ter simptomi. Ana je raziskovala povezavo med endometriozo in imunskimi celicami, ki so vpletene v bolezen. Na dolgi rok upa, da bodo na podlagi tovrstnih raziskav razvili tudi morebitne terapije.

Ana je pri svojem delu uporabljala aplikacijo Notion za sledenje vsem ugotovitvam, ki jih je pridobila v času svojega raziskovalnega dela, in virom, ki jih je prebrala, ter za združevanje vseh idej, ki so se ji utrnile v tem času. V branje priporoča knjigo Nevidne ženske avtorice Caroline Criado Perez. Knjiga odkriva podatkovne in znanstvene vrzeli, ki maskirajo biološke razlike med ženskami in moškimi ter poglabljajo neenakost. Pri raziskovalnem delu uživa, ko lahko svoja odkritja in zanimanje posreduje drugim raziskovalcem in raziskovalkam na konferencah, seminarjih in drugih srečanjih. Za premagovanje stresa prisega na športne aktivnosti in meditacijo. Bodočim doktorskim študentom in študentkam predlaga, naj se čim več družijo z raznolikimi ljudmi, saj se takrat ponavadi razvijejo najboljše ideje.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Polono Rajar o respiratornem mikrobiomu, prezgodaj rojenih otrocih in raziskovalnem delu na Norveškem.

#MetaPHoDcast





Polona Rajar je doktorat iz medicine zagovarjala pred enim mesecem. Tekom študija medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani se je preko Erasmus+ izmenjav podala na Norveško. Po zaključenem študiju se je na Norveško želela še vrniti. Kot pravi, je bila na pravem času na pravem mestu in je našla projekt, ki je zajemal kombinacijo klinike in raziskovalnega dela na področju neonatalne medicine.

V doktoratu je uživala, pravi, da ji je dinamika dela ponudila veliko znanj. Polona je proučevala mikrobiom zgornjih dihal prezgodaj rojenih otrok s sekveniranjem naslednje generacije. S sekveniranjem je idenfiticirala mikroorganizme, ki prebivajo v zgornjih dihalih otrok. Da je dobila material za raziskave, je dojenčkom odvzela nosno-žrelne aspirate, iz katerih je ekstrahirala DNA.

Raziskovalno delo, ki ga je opravljala v Univerzitetni bolnišnici v Oslu, je zahtevalo znanje norveščine, česar se je Polona pogumno in uspešno lotila. 

Po opravljenem raziskovalnem delu se je vrnila v Ljubljano ter začela specializacijo pediatrije. Kar bi si želela za slovenske zdravnike, je, več časa za opravljanje raziskovalnega dela oziroma branje raziskav, kot je to videla na Norveškem, saj to pozitivno pripomore h kakovosti zdravstvene oskrbe. Poudari, da je sprotno branje relevantne literature nujno za doktorske študente.

Napisan plan dela ter to-do seznami in excell so bili zanjo koristna orodja za dobro organizacijo. Kot mnogim sogovornikom, Poloni sprostitev prinašajo narava, gibanje in dobri filmi, pa druženje z njeno psičko Piko. Ker je še danes razpeta med Norveško in Slovenijo, bi na večerjo povabila njej ljube osebe iz obeh držav.

——————————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.



Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Ado Šadl Praprotnik o Bézierjevih krivuljah in grafičnem oblikovanju.

#MetaPHoDcast

 

Ada Šadl Praprotnik dela doktorat na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Za študij matematike se je odločila, ker ji je bila matematika vedno všeč in je imela tudi odličnega učitelja matematike v srednji šoli. Na dodiplomskem študiju je sicer zaključila študij matematike, na podiplomskem študiju pa se je raje odločila za interdisciplinarni študij računalništva in matematike, saj se ji je zdelo, da ji bo bolj pisan na kožo zaradi boljše implementacije v praksi. Za doktorat se je odločila po čistem naključju.

Ada zdaj raziskuje na področju računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja. Cilj je na enostaven način predstaviti geometrijske objekte, ki se pogosto pojavljajo pri grafičnem oblikovanju s pomočjo računalnika. Primer, s katerim se srečujemo vsak dan, so znaki računalniških pisav. Da vse to deluje, so potrebne matematične krivulje, to so Bézierjeve krivulje in Bézierjeve ploskve. Pierre Bézier je bil francoski inženir, ki je delal pri Renaultu in je oblikoval avtomobilske karoserije. Pravzaprav je metodo odkril tudi Paul de Casteljeau, ki jo je uporabil pri računalniškem oblikovanju avtomobilov pri Citroënu. Bézierjeve krivulje podamo s pomočjo kontrolnih točk (ker z njihovo pomočjo kontroliramo krivuljo), ki jih povežemo v poligonu. Če računalniku povemo točke, točno vemo, kje bo krivulja ležala, hkrati pa s premikanjem točk lahko spreminjamo obliko krivulje. Ploskve in krivulje imajo eno pomanjkljivost in sicer s premikom ene točke lahko vplivamo na celotno krivuljo. Zato so se začeli razvijati zlepki Bézierjevih krivulj in ploskev, ki pa jih še vedno predstavijo kot eno celoto, vendar omogočajo več lokalne kontrole, torej lahko spremenimo samo manjši delček krivulje oziroma ploskve. Vse te pa lahko nadgradimo z uporabo racionalnih krivulj, kjer ima vsaka točka dodaten parameter, na katerega lahko vplivamo, zato dosežemo še večjo fleksibilnost pri oblikovanju. Pri svojem delu uporablja posebne programe za računanje in vizualizacijo.

Ada nam za preganjanje dolgčasa predlaga družabne igre Katan, Cascadia, Kingdom Builder ter Pandemic in miniseriji The Queen’s Gambit in Unorthodox. Predlaga nam še nekaj knjig in sicer Znanost Mirnega Življenja (David Zupančič) in Izvor (Dan Brown). Za aktualizacijo doktorskega študija predlaga prilagoditev predmetov, ki si jih mora na doktorskem študiju izbrati doktorand, saj si je zdaj velikokrat primoran izbrati nekaj, kar ni povezano z njegovo doktorsko temo.

Kot »highlight« doktorskega študija izpostavi svoje krasne sodelavce in odličnega mentorja, saj se med njimi odlično počuti. Svetuje nam tudi, da stvar, ki nam predstavlja stres, malce pustimo na strani in se vrnemo k reševanju tega s trezno glavo. Za konec še nasvet vsem bodočim doktorandom: »It gets better.«

————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Tadejem Bevkom o tem, kako ljudje zaznavamo elektrarne na obnovljive vire energije v neki krajini.



#MetaPHoDcast

Dr. Tadej Bevk je raziskovalec na Katedri za krajinsko planiranje in oblikovanje na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Doktorat z naslovom Zaznava krajin, preoblikovanih s postavitvijo sončnih elektrarn je končal leta 2020. Že od takrat ga zanima, kako obnovljivi viri energije spreminjajo prostor, v katerem živimo, in kako ljudje to zaznavamo – ali nam je to všeč ali ne.

Tadej je že pred doktoratom študiral krajinsko arhitekturo, nato je dobil priložnost za nadaljevanje študija na mestu mladega raziskovalca, kar ga je tudi spodbudilo h končanju magisterija. V doktorski raziskavi se je posvečal dvema vprašanjema in sicer: ali ljudje spontano opazijo sončne elektrarne v krajini, in če jih opazijo, kakšen odnos imajo do njih, ali so jim všeč ali ne ter zakaj. Iz takšnih izhodišč tudi kot raziskovalec na Oddelku za krajinsko arhitekturo razvija metode in priporočila, kako načrtovati postavitev obnovljivih virov energije tako, da se čim bolj prilegajo krajini.

V njegovih raziskavah v sklopu doktorata so sodelovali prostovoljci in prostovoljke – kot metodo je uporabil sodelovalno fotografijo. Prostovoljke in prostovoljce je peljal na polurni sprehod po krajini, kjer se je na nekaterih delih sprehoda videla sončna elektrarna. Prosil jih je, da med sprehodom posnamejo deset fotografij. Po koncu sprehoda je z njimi izvedel tudi pogovore v fokusnih skupinah.

Ugotovil je, da večina ljudi opazi sončne elektrarne v neki krajini. Pri zaznavanju se pri posameznikih in posameznicah srečujeta dva vidika. Na eni strani sprejemajo sončne elektrarne kot novo tehnologijo za zmanjševanje ogljičnega odtisa, na drugi strani pa je to poseg v prostor, ki ima lahko negativne vplive na kakovost tega prostora, zlasti ko so elektrarne postavljene v krajine s specifičnim, predvsem kmetijskim ali bolj naravnim značajem in se zdi njihova postavitev nenavadna in nevšečna. Kot je videti iz raziskave, ljudje načeloma niso enoznačno proti postavitvi tovrstne tehnologije v neki prostor, temveč na ravni posameznika prepoznavajo tako koristi kot negativne vplive, sprejemanje posega pa je odvisno od razmerja med obema.

Dodatna zanimiva ugotovitev raziskave je spontano izraženo mnenje prostovoljk in prostovoljcev, da je pomembno, kako je ta sončna elektrarna oblikovana. V enem izmed sprehodov je bila sončna elektrarna postavljena med vinogradi in je sledila terasasti postavitvi vinogradov. V pogovoru poudarja, da je prioriteta postavljanje sončnih elektrarn na strehe. Če pa jih že postavljamo na tla, je pomembno, kako je postavitev zasnovana in kako jo sprejemajo v lokalnem okolju.

Govoriva tudi o postavitvi vetrnic na Pohorju in primerih dobrih praks ter priporočil za postavljanje obnovljivih virov energije v prostor.

Tadej priporoča v branje knjigo Ministrstvo za prihodnost, avtorja Kima Stanleya Robinsona. Delo sodi v žanr podnebne fikcije in ponuja vizijo prihodnosti, v kateri se uspešno soočimo s podnebno krizo. Tadej poudarja, da tovrstna literatura omogoča zamišljanje boljše prihodnosti. Na večerjo bi šel z britansko-nepalskim alpinistom Nirmalom Purjo, katerega življenje opisuje film 14 vrhov, 14 Peaks. Ali pa z ameriškim športnim plezalcem Alexom Honnoldom, ki je znan po svojem podvigu prostega plezanja v nacionalnem parku Yosemite, ko je preplezal El Capitan. Tudi to opisuje film, tokrat Free Solo. Tadej je med pripravo doktorata za sprostitev odkril tek. V jutranjem teku je našel mir,

Z Žanom Zupančičem o vztrajnosti in potrpežljivosti ob zasledovanju akademskih sanj.

#MetaPHoDcast





Žan Zupančič je magister inženir prehrane in doktorski kandidat na Univerzi v Illinoisu, Urbana-Champaign. Pred selitvijo v Združene države Amerike je študiral prehrano na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter kasneje delal kot klinični dietetik na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana. Žan je že dolgo aktivni član zavoda Spoznaj prehrano, kjer pripravljajo aktualne in kvalitetne strokovne vsebine in ponujajo prehranski coaching različnim ciljnim skupinam. 

Na doktoratu raziskuje na področju vadbene fiziologije kot del znanstvene ekipe “Nutrition exercise performance” laboratorija, kjer raziskuje presnovo beljakovin v mišičnem tkivu. Po magisteriju je imel zase izoblikovano vizijo, zato se je dolgo trudil, da dobi dober doktorat in verjel je, da je uspeh vprašanje časa. Čakanje je bilo mukotrpno, a mu je uspelo biti dovolj potrpežljiv in vztrajen, da je dobil priložnost za učenje in delo v vrhunski raziskovalni skupini. Pravi, da pri delu uživa in da je raziskovanje na področju prehrane njegova strast. To mu daje zagon za dolge dneve v laboratoriju, ko so ti potrebni. Ponudi nam veliko uporabnih in zanimivih uvidov glede dela v akademskem okolju v ZDA.

Kot prehranskega strokovnjaka z bogatimi izkušnjami z delom s strankami, ga vprašam tudi, kaj meni, da so najpomembnejša načela v prehrani, ki jih splošna populacija ne upošteva dovolj. Odgovori, da ima velik del prebivalstva danes težave s prekomerno težo in je pomembno, da v prehrano vnesemo dovolj živil z volumnom in nizko energijsko vrednostjo, kot sta sadje in zelenjava. Poudari pa tudi pomen stročnic, za katere raziskave kažejo, da nudijo pozitivne učinke na zdravje. 

Žan prosti čas posveča telovadbi, podkastom in družabnemu življenju, zato za gledanje filmov in branje knjig ne ostane veliko časa. Pravi, da čas med telovadbo izkoristi za odklop in sprostitev, ob kateri si za občutek povezanosti z domom rad zavrti slovensko glasbo. Na večerjo bi povabil Napoleona in Julija Cezarja, kjer bi ju povprašal o strategijah vodenja.

————————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.