Umetnost možnega RTVSLO – Prvi

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Zadnji kongres Socialnih demokratov sodi med tistih deset političnih dogodkov, ki si jih bodo novinarji, ki spremljajo politično dogajanje, zagotovo zapomnili. Ne samo zato, ker je trajal 15 ur, pravi novinarka notranjepolitične redakcije Nataša Mulec v tokratni epizodi podkasta politiki Umetnost možnega. Tudi zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati. Nataše ni presenetilo, da je v predsedniški tekmi zmagal Matjaž Han, po lastnih besedah »pragmatični socialni demokrat«. »Pragmatizem ima s socialno demokracijo skupnega toliko, kot imam jaz skupnega s Taylor Swift,« pa pravi Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma »desno in še bolj desno«, razlog za to pa je tudi zmeda na levici. Politično dogajanje v Sloveniji po Mojčinih besedah odslikava predvsem nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije. Opozori, da vlade posameznih držav praviloma za vse slabo okrivijo EU, vse dobro pa pripišejo sebi. S kolegom Juričem sta zato resno razmišljala o podkastu »Za vse je kriv Bruselj«. Mojca Širok tudi pove, kako se je, nič hudega sluteč, nenadoma znašla v središču popolnoma neresničnih govoric, da iz novinarstva prestopa v politiko. Trije kolegi v ljubljanskem studiu prikimavamo – ja, s slovenskim politično-tračarskim podzemljem smo se, žal, že vsi srečali …

Ali razkritja o ruskem vplivu na politiko in javnost v Evropi kažejo, da se ruska proxy vojna stopnjuje? Ne, pravi gost tokratne epizode podkasta o politiki Umetnost možnega Darijan Košir, nekdanji dopisnik iz Moskve, zdaj urednik časopisa Dnevnik. Nasprotno, zdaj se samo razkriva ruska propaganda, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA. Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah, dodaja Uroš Esih, komentator Dela. Govorimo tudi o pripravah slovenskih strank na volitve, kjer je vladna stran še v precejšnjem zaostanku. In seveda tudi o prerivanju kandidatov za predsednika pred kongresom socialnih demokratov. Na poslušanje!

Tanja Fajon se poslavlja z mesta predsednice socialnih demokratov. Kdo jo bo nasledil? Župan Tadej Beočanin , poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, da je prav v SD pomembno mesto generalnega sekretarja, ki je samo v tej stranki voljena funkcija. Novi predsednik koalicijske stranke verjetno ne bo prehodna rešitev, stranka se zaveda, da mora po aferi »nakup stavbe na Litostrojski«, postaviti nove temelje in strukturo, da se bo obdržala na političnem prizorišču. Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. Niso ključni kanali komuniciranja, ampak to, kaj vlada sporoča javnostim. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile. Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …

Kako se evropske volitve razlikujejo od državnozborskih? Ne samo po tem, da je prag za vstop v evropski parlament mnogo višji in da odločajo preferenčni glasovi. Razlika je tudi ta, da zaradi nižje volilne udeležbe praviloma odločajo volivci, ki so zvesti svoji stranki in politični opciji. Zato se rezultati evropskih volitev tudi praviloma razlikujejo od izidov volitev v slovenski parlament. Prednost imajo torej stranke, ki imajo zvesto volilno bazo, tako imenovane »tradicionalne« stranke. Pri nas so to SDS, SD in NSi. Kaj se bo torej zgodilo zdaj, ko so Socialni demokrati po aferi sodna palača zdrsnili na zgodovinsko dno? Analizira Andraž Zorko, direktor in partner Valicona, podjetja, ki – kot ugotavlja Aleš – je v super volilnem letu natančno napovedal ne samo rezultate, ampak tudi volilno udeležbo. Mimogrede Andraž pove še, ali in kako agencije, ki merijo javno mnenje, prav to javno mnenje oblikujejo, pa tudi, kako v času, ko ni več starih metode anketiranja, pridejo do zanesljivih podatkov. Namignemo tudi, kakšna je povezava med Alešem Hojsem in rumenimi nogavicami. Na poslušanje!