100 episodes

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Lokalni čas RTVSLO – Prvi

    • Education

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

    Vremenski radar na Pasji ravni ter počitnice na Idrijskem

    Vremenski radar na Pasji ravni ter počitnice na Idrijskem

    Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.

    • 11 min
    Na Koroško po doživetja in razglede s kolesom

    Na Koroško po doživetja in razglede s kolesom

    Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc. Poleg urejenih kolesarskih poti, ki jih dopolnjujeta kolesarski avtobus in vlak, Koroška postaja privlačna tudi zaradi makadamskih poti.
    Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovana Štrekna.
    Kolesarski vlak poleti vozi po Dravski dolini in omogoča kolesarjem, da tudi z njegovo pomočjo premostijo kakšen težji odsek. Navezava je narejena tudi na kolesarski avtobus, ki vozi naprej čez Slovenj Gradec in Mislinjo vse do Velenja. Letošnja novost so tudi kolesarski avtobusi iz Velenja v Zgornjo Savinjsko dolino, ti so namenjeni tudi planincem, tako da si obiskovalci in domačini lažje prilagajajo rekreacijo.
    Čez Hudo luknjo še gradijo Ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav bo vodila čez Hudo luknjo, torej med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Predvidenih je kar 6 predorov, 2 mostova. Pri najbolj znamenitem predoru na poti, to je Huda luknja, bo poskrbljeno tudi za plezalce. Tam načrtujejo posebno konstrukcijo – galerijo, ki bo namenjena kot izhodišče plezalcem na plezalno steno, s tem omogočajo sobivanje kolesarjev in plezalcev.
    Predor Huda luknja je bil pred več kot 120 leti eden najbolj impozantnih podvigov takratnega časa, celo na razglednicah so ga upodabljali. En predor na trasi je nov, ostale bodo prenovili. »Zob časa jih je načel, to so starejši tuneli, a smo v fazi saniranja. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ostali predori tako lepi za pogledat kot varni za uporabo,« je povedal vodja gradbišča Matej Bračič.
    Poletni turizem na Kopah Mnogi osvežitev v vročih dneh iščejo tudi na največjem gorskem smučišču na Kopah.Tudi tam imajo park za kolesarjenje, med novostmi letos omenjajo progo posebej za otroke, na katero lahko gredo s poganjalčki ali s kolesi.
    Festival Črna lukna Ta konec tedna pa Koroška gosti festival Črna lukna. Tekmovanje gorskih tekmovalcev z vsega sveta. Kar 600 najboljših tekmovalcev z vsega sveta pričakujejo na Jamnici nad Prevaljami, ki je center slovenskega gorskega kolesarstva. 18 kilometrov spusta jih čaka, kar je v svetovnem merilu izjemen spust. Tekmovanje poteka vse do nedelje, tudi po opuščenih rovih nekdanjega rudnika v Mežici, vmes tudi na avstrijski strani po pobočju Pece.
    Tudi dežela makadama Tudi domačin, favorit za zmago v enduro seriji Vid Peršak pravi, da ne kolesari le po hribih, tudi drugod po regiji se pripravlja. »Moja fizična priprava zahteva, da ogromno časa preživim na cestnem kolesu. Sama infrastruktura res ni najboljša na Koroškem, a se najde ogromno lepih poti za cestno kolesarjenje. Sploh za po makadamih, kar je v svetu zelo privlačno. To je zdaj nov trend, »gravel«. Koroška ima ogromno makadama na žalost ali na srečo, tu je ogromno poti, razglednih točk, vedno znova sem presenečen tudi nad temi domačimi kraji.«

    • 11 min
    Z motorji in motokrosi po presušenem Cekniškem jezeru

    Z motorji in motokrosi po presušenem Cekniškem jezeru

    Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo. Lokalni čas odmerja Marko Škrlj
    Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo. Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas, v kateri se ustavimo tudi na Trubarjevini.

    • 11 min
    70-letnica organiziranega bivanja študentov v Ljubljani

    70-letnica organiziranega bivanja študentov v Ljubljani

    70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.Multikulturnost je bila zaradi programov gibanja neuvrščenih med študenti včasih zagotovo večja kot danes
    70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.

    • 11 min
    180 let od rojstva prvega slovenskega poklicnega časnikarja, dan mariborske knjižnice in še kaj iz krajev ob Dravi

    180 let od rojstva prvega slovenskega poklicnega časnikarja, dan mariborske knjižnice in še kaj iz krajev ob Dravi

    Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor. Gremo na Štajersko!
    Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.
     

    • 11 min
    Nova opazovalna postaja za napoved medenja v Zgornjih Danjah

    Nova opazovalna postaja za napoved medenja v Zgornjih Danjah

    Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.Najvišje ležečo vas v Sloveniji, kjer so pred dnevi postavili postajo, je obiskala Aljana Jocif
    Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.

    • 10 min

Top Podcasts In Education

RTVSLO – Prvi
RTVSLO – Prvi
Ana Čertanec
Dr. Jordan B. Peterson
RTVSLO – Prvi
Coffee Break Languages